Vzajemnost med vero in zakramenti (Cerkveni dokument 180)

Mnogi bolniki so se poskušali dotakniti Jezusa (prim. Mr 3,10; 6,56), »kajti iz njega je izhajala moč in ozdravljala vse« (Lk 6,19). Vendar v Nazaretu ni mogel narediti veliko čudežev »zaradi njihove nevere« (Mt 13,58); in ni potešil Herodove radovednosti (prim. Lk 23,8). Človeška narava Jezusa Kristusa je učinkovit kanal Božjega odrešenja. Vendar ta učinkovitost ni samodejna; s strani naslovnika zahteva ponižnost, molitev in odprtost za milost. Kajti te drže pripravljajo pot veri, po kateri sprejmemo dar odrešenja. »Vera je najprej človekova osebna privrženost Bogu«, ki se je razodel v Jezusu Kristusu. Zakramenti Cerkve pa so nadaljevanje Kristusovega zemeljskega delovanja v zgodovini. V njih se udejanja zdravilna moč, ki izhaja iz Kristusovega telesa, ki je Cerkev, da zdravi rane, ki jih je povzročil greh, in podarja novo življenje v Kristusu.