ČE ZRNO UMRJE

“Dvanajst let (1951 – 1963) sem živel v majhnem mestu v Švici, ki nosi ime Schwyz in velja za zibelko švicarske države. Nad mestecem, tik pod gozdom, stoji daleč vidno poslopje z majhno cerkvijo. Poslopje je prebivalcem znano pod imenom St. Josef-Klosterli – mali samostan sv. Jožefa. V njem živijo v strogi klavzuri belo oblečene redivnice, Hčere Srca Jezusovega. Glavno “delo” teh sester je molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim, od jutra do večera …
(iz spremne besede Alojzija Šuštarja, takrat ljubljanskega nadškofa, k življenjepisu Marije Jezusove)

“Sestra Marija od presvete Troije (Louisa Jaques) se je rodila 26. aprila 1901 v Pretoriji (Transvaal, Južna Afrika) protestantskemu misijonarju iz Švice. Ker je mati kmalu po njenem rojstvu umrla, je oče poslal otroka v oskrbo k njegovi teti v Švico. Tu je Louisa odraščala v nežnočutno, plašno, a resnicoljubno in odkritosrčno deklico z zelo rahlim zdravjem. Duševno osameljena je že zgodaj izgubila vero: komaj 25-letna je prišla do sklepa, da Boga ni in da tudi ni vredno živeti. Kristus ji je bil sicer največja osebnost, versko življenje kot tako pa ji je bilo tuje.
Kmalu je nenavano doživetje sprožilo popoln preobrat v njenem življenju. Z opisom tega dogodka začenja sestra Marija po naročilu svojega spovednika p. Silverija van den Breek, OFM svoj življenjepis. V noči od 13. do 14. februarja 1926 se ji je namreč ob njeni postelji prikazala oseba, oblečena kot redovnica in tam molče stala večji del noči, čeravno se je Luisa trudila, da bi je ne videla …”