Misel neotomistov

O avtorju

Gerald McCool SJ (1918–2005) je bil profesor filozofije na Fordhamski univerzi v Združenih državah. Napisal je specializirane monografije o povezavah med filozofijo sv. Tomaža Akvinskega, katoliško teologijo in t.i. pozno sholastiko 16. ter 17. stoletja, na drugi strani pa je analiziral oživitev aristotelsko-tomaževske misli v 19. in 20. stoletju.

Odlomek:

Izraz neotomizem se v glavnem uporablja za označevanje filozofskega in teološkega gibanja, ki je zavzel vodilno mesto v katoliški misli ob izteku XIX. stoletja, in jo ohranilo svojo prevlado v prvi polovici XX. stoletja. Filozofi in teologi, ki so s tem gibanjem povezani, so bili označeni kot neotomisti, čeprav bi bilo marsikoga izmed njih ustrezneje označiti za neosholastika, kot bomo videli. Neotomizem je mogoče obravnavati kot obnovitveno gibanje, saj je bil eden izmed njegovih glavnih ciljev vrnitev k pristnemu nauku sv. Tomaža Akvinskega. Vendar je bil neotomizem glede na svoje ambicije in dosežke veliko več kot poskus vrnitve v srednji vek. Leon XIII. (1810–1903) – papež, čigar okrožnica Aeterni Patris (1879) je zopet postavila filozofijo sv. Tomaža Akvinskega na častno mesto pri vzgoji katoliške duhovščine – je bil globoko vpet v kulturno, politično in družbeno življenje svojega stoletja in je prav na osnovi lastnega razumevanja potreb svojega časa postal zagovornik vrnitve k filozofiji in teologiji Angelskega učitelja.