O religiji: Govori izobraženim med njenimi zasmehovalci

Friedrich Schleiermacher, prevajalec Platona in eden najpomembnejših protestantskih teologov, je kljub svoji zavezanosti pluralizmu, spoštovanju individualnosti in zgodovinske tukajšnjosti ohranjal smisel za presežno eno, za celoto in celovitost, za transcendentni onkraj. Njegova kritika metafizike je kritika racionalnosti, ki se je uveljavila v njegovem času in zase zahtevala absolutni in izključni status. Zato je Schleiermacherejvo »občutje univerzuma« v resnici napotilo za drugačno možnost metafizičnega, za presežno, ki se ne pusti ujeti v moje misli in ki nasprotno zahteva mojo prepustitev. Religioznost je mogoča zgolj kot radikalna sprememba osebne drže: na sebe samega osredotočeni jaz, ki v nenehni aktivnosti obvladuje svet, mora znati pustiti, se prepustiti in se razlastiti. In takrat se mu lahko zgodi to, kar Schleiermacher izrazi z besedami »sredi končnosti postati eno z neskončnim«.