Ciril in Metod – most med vzhodom in zahodom Evrope

Sveta brata Ciril in Metod, slovanska blagovestnika in sozavetnika Evrope, predstavljata most med grškim, slovanskim in latinskim svetom, med vzhodnim in zahodnim krščanstvom. S prevodi bogoslužnih besedil in širjenjem krščanstva v slovanskem jeziku sta postavila temelje slovanski književnosti in kulturi ter izpolnila versko in kulturno poslanstvo in močno zaznamovala tudi našo narodno identiteto. Izčrpna monografija akademikinje prof. dr. Marije Stanonik je sad več kot tridesetih let predanega raziskovanja: poizvedovanja, zbiranja, analiziranja in preučevanja najrazličnejšega gradiva. Prinaša poglobljen in sistematičen pregled motivike solunskih bratov v slovenski književnosti in slovstveni folklori in s tem razkriva neizbrisne sledi, ki sta jih svetnika Ciril in Metod pustila v slovenski kulturni zavesti. Po besedah dr. Bogdana Dolenca, avtorja spremnega besedila, knjiga »posrečeno dopolnjuje izjemno znanstveno delo našega največjega raziskovalca svetih bratov prof. dr. Franca Grivca in se uvršča na častno mesto med temeljnimi deli, posvečenimi tej tematiki«.

O avtorici:

Marija Stanonik (1947) je akademikinja, literarna zgodovinarka, etnologinja in redna profesorica za slovensko slovstveno folkloristiko. Kot prof. slovenščine in dipl. etnologinja se je zaposlila na Inštitutu za slovensko narodopisje SAZU. Strokovno in znanstveno se je izpopolnjevala na poletnih slavističnih šolah na Češkoslovaškem, v Makedoniji, Nemčiji in na Poljskem in se udeležila več mednarodnih znanstvenih in strokovnih posvetovanj doma in v tujini. Magistrirala je leta 1987 na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in leta 1993 doktorirala iz filoloških znanosti na Filozofski fakulteti Vseučilišča v Zagrebu, leta 2011 pa še na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Odlomek:

 Oj hvala Vama iz srca

solunska sveta brata dva,

ki jezik naš branila sta,

naš jezik posvetila sta.

Ne vem, v kateri številki Mohorjevega koledarja sem kot šolarka pri mohorjevkah, ki smo jih vsako leto težko čakali okrog božičnih praznikov, naletela na risbo svetih bratov Cirila in Metoda in poleg nje prebrala zgornjo kitico iz pesmi Simona Gregorčiča in se vedno znova rada vračala k njej. Njeno sporočilo me je prevzelo za vse življenje. Odtlej sem vedno prisluhnila, kjer sem kaj slišala o njima in rada prebrala, če sta le bila omenjena. Zato sem bila prav ganjena, ko so nas slušatelje poletne šole za češčino iz Brna na Moravskem poleti 1972 peljali v Mikulčice blizu Velehrada in kazali nek grob, ki bi utegnil biti grob svetega Metoda. Pomenljivo sem si za neki rojstni dan podarila (sicer zgolj turistični) obisk današnjega Zalavarja, tj. starodavnega Blatenskega kostela, kjer smo si ogledali tlorise davnih Pribinovih cerkva in spomenik knezu Koclju in Metodu.