Evharistija

Evharistija je srce življenja Cerkve: v njej se Cerkev razodeva kot Kristusovo telo, svet prejema svojo pravo razsežnost in človek je povabljen v skrivnost Božjega Kraljestva. Besede, znamenja in obrede, ki oblikujejo krščansko življenje, poznamo, vendar njihova notranja logika in teološka globina pogosto ostajata skriti. Prav v tem je paradoks sodobnega kristjana: živimo sredi bogastva izročila, ki ga vse manj zares poznamo. Schmemannova Evharistija je dragocena prav zato, ker nas ne vodi k nečemu novemu, temveč nazaj k izvirnemu pomenu tega, kar je Cerkvi že od nekdaj dano. Zahteva spremembo perspektive: evharistije ne moremo razumeti kot nek oddaljen spomin na zgodovinski dogodek, temveč kot skrivnost, v kateri smo po liturgičnem dejanju sami prestavljeni v Kristusovo navzočnost.

O avtorju:

Alexander Schmemann (1921-1983) eden najvidnejših pravoslavnih teologov 20. stoletja. Rodil se je v Estoniji v družini ruske emigrantske skupnosti, pozneje pa je odraščal in se izobraževal v Franciji. Kasneje se je preselil v Združene države Amerike, kjer je do smrti deloval v semenišcu sv. Vladimirja v New Yorku, med drugim kot profesor liturgike in dolgoletni dekan. S svojim delom je pomembno zaznamoval sodobno razumevanje bogoslužja ter odnosa med Cerkvijo, človekom in svetom. Liturgije ni razumel kot ločenega verskega področja, temvec kot skrivnost, v kateri človek ponovno odkrije smisel sveta in svojega bivanja.

Odlomek:

»Ker je Cerkev zakrament v najglobljem in najobsežnejšem pomenu te besede, se vzpostavlja, razodeva in uresničuje v zakramentih in po zakramentih, predvsem pa seveda v zakramentu vseh zakramentov, presveti evharistiji.«