KAJ JE KRŠČANSTVO

Papeževa duhovna oporoka

Bogata razmišljanja papeža Benedikta XVI., ki so nastajala v tišini samostana Mater Ecclesiae po njegovem odstopu s papeške funkcije, predstavljajo duhovno oporoko, ki jo je papež želel zapustiti vernikom. V njih prevprašuje temeljna vprašanja krščanske vere, ki se jih loteva z dobrohotno ljubeznijo do Cerkve in s spoštovanjem do drugih verstev, s katerimi se je vselej zavzemal za miren dialog.

Pričujoča knjiga predstavlja duhovno oporoko, ki jo je veliki papež Benedikt XVI. zapustil svetu po svoji smrti. Naslov knjige spominja na njegov prvenec Uvod v krščanstvo (Celjska Mohorjeva družba, 1975 in 2005), ki ga je še kot mlad nemški teolog predstavil širši javnosti po drugem vatikanskem koncilu. Papeževa poslednja knjiga združuje jasnost njegove misli in moč njegovih argumentov, ki ju je čutiti v razmišljanjih o nekaterih temeljnih vprašanjih krščanske vere: med drugim o pomenu monoteizma, liturgiji in dialogu z drugimi verstvi. Posveti se zlasti odnosu med judi in kristjani ter razmišljanje pospremi z izmenjavo dveh dopisov z rabinom Ariejem Folgerjem, s katerim se je tudi osebno srečal. V nadaljevanju se osredotoči na teme dogmatične teologije, znotraj katerih premišljuje o pomenu vloge duhovnika ter pomenu obhajila. Pri vprašanjih, ki zadevajo moralno teologijo, pa se dotakne boleče teme spolnih zlorab v Cerkvi. Zadnji del te dragocene knjige je posvečen priložnostnim spisom, med katerimi najdemo tudi zapis ob stoletnici rojstva svetega papeža Janeza Pavla II. ter pogovor o svetem Jožefu.

Pri zadnjem nagovoru vernikom je pokojni papež Benedikt XVI. povedal: »Gospod me kliče, da ›se povzpnem na goro‹ in se še bolj posvetim molitvi in premišljevanju. A to ne pomeni, da Cerkev puščam na cedilu, nasprotno. Bog hoče, da ji še naprej služim z isto predanostjo in ljubeznijo.« Zdi se, da je prav pričujoča knjiga znamenje njegovega služenja Cerkvi, tako v zadnjih letih njegovega življenja kot tudi zdaj, ko s svojimi poslednjimi zapisi nagovarja srca vernikov.