KO IZGUBIŠ…

Anja Klančar je na prvi pogled povsem običajno mlado dekle – radovedno, sproščeno, polno energije. A njeno življenje je odločilno zaznamovala družinska tragedija, oba starša sta si namreč v razmiku nekaj let sama vzela življenje. Anja v knjigi opisuje travmo, ki jo je kot najstnica ob tem preživljala, in svoje drobne korake upanja ter vztrajnosti, zaradi katerih je uspela ohraniti ljubezen do sebe in sveta, ki jo obkroža. Pretresljivo pričevanje dopolnjujejo spremna besedila strokovnjakov, ki se na svoji poklicni poti srečujejo s svojci in prijatelji samomorilcev.

»Pisanja se lotevam prvič. Na straneh, ki sledijo, bom tudi malce zmedena, zagrenjena, vesela in cinična, zoprna – prosim, tega mi nikar ne zamerite. Vem, da nisem edina, ki žaluje … Zakaj pa to delim z vami? Vsaka izguba je osebna in vsak jo doživlja na enkraten način. Zato boste brali le o mojem doživljanju, kako mi je šlo na trenutke kar dobro, potem pa se mi je morda že čez par ur vse podrlo.

Morda tudi vi žalujete, morda poznate koga v stiski, pa ne veste, kako bi pristopili, morda tudi vas obdajajo krivda, strah, nemoč, negotovost in neprespane noči. Morda se bojite, kaj bo, ko boste koga izgubili, morda vas je strah jutrišnjega dne … A vabim vas (in tudi sebe), da bi se ob branju zavedeli lepega v našem življenju in bili za to hvaležni.«