POVEJ, STRIC WILLI

»Resnično se veselim, da ti bom zastavljala osebna vprašanja in te kot človeka spoznala z nove plati. Poleg tega upam, da bom od tebe deležna te ali one modrosti, ki si jo morda odkril v tihoti samostana. V tihoti, ki sem jo kot mama treh otrok v svojem vsakdanjiku popolnoma izgubila. Komaj čakam, da bom videla, kako se najine izkušnje in življenjska načela prekrivajo, kako se morda dopolnjujejo ali si celo nasprotujejo.«

P. Anselm Grün in njegova nečakinja Andrea Larson bi težko živela bolj različno. V pismih, ki sta si jih izmenjala in so objavljena v tej knjigi, spoznamo dve generaciji, dve celini in dva povsem različna življenjska sloga. Dialog med materjo treh otrok, ki živi v ZDA, in njenim stricem, ki se je že zelo mlad odločil za življenje v samostanu, bo bralcu prinesel številna nova spoznanja o ljubezni in odnosih, skupnosti in osamljenosti, odgovornosti do sebe in sveta, razočaranjih in dvomih, uspehu in neuspehu, častihlepju in samopodobi, odgovarja pa tudi na vprašanje, kdo je Bog in ali je sploh pomembno, da obstaja.