SEDEM MARIJINIH BESED

Svetopisemski spomin ni le bleda senca preteklosti, temveč stalna, živa in dejavna prisotnost. Ravno ta povezava omogoča, da se Marija v zadnjem delu hvalnice ozre po odrešenjski zgodovini vse do njenega izvora, do Abrahama, ki je nosilec Božjih obljub. Marija razlaga smisel svojega življenja in poslanstva, izhajajoč iz izkušnje svetopisemskega Izraela, ki mu ne pripada samo po krvi, ampak zlasti v sprejemanju vere. Cerkev, ki nadaljuje s prepevanjem Magnificata, mora posnemati Kristusovo mater in sebe in svojo zgodovino razumeti v luči Božjega odrešenjskega načrta, razodetega v Svetem pismu. Kolikor bolj smo udeleženi v njem, toliko bolj raste naša želja in sposobnost molitve, vere, blagoslavljanja, služenja in poveličevanja Gospoda.