MOHORJEV KOLEDAR 2025

Celostni pregled vsega, kar si velja zapomniti

Mohorjev koledar najstarejše slovenske založbe za leto 2025 poleg koledarskih podatkov prinaša poučne, zgodovinske in portretne prispevke, širi domača in tuja obzorja ter se ozira po naravni in kulturni dediščini naše domovine.

Mohorjev koledar 2025 vstopa v 167. leto izhajanja in se kot vsakoletna knjižna izdaja tako ponaša z najdaljšim izročilom na Slovenskem, pa tudi v Evropi nima dosti tekmecev. Prvič je izšel leta 1857 kot Slovenska koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje, ter z istim naslovom leta 1858. Obe izdaji je uredil Anton Janežič (1828–1869), literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik.
Prispevki so ubrano urejeni v smiselne in zaključene sklope. Bralce med drugim spominjajo na pomembne dogodke iz domače in svetovne zgodovine kot tudi na aktualno kulturno-družbeno dogajanje preteklega leta, s spoštovanjem in hvaležnostjo pa se spominjajo tudi velikih imen, ki so s svojim življenjem in delom neizbrisno zaznamovala slovensko preteklost in sedanjost.
Vstopamo v sveto leto, ki mu je uvodni esej posvetil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Aktualne dogodke nam že nekaj časa pretresajo vojna žarišča, iz Ukrajine se je svetovna pozornost usmerila v Gazo. Slovenci smo svojo istovetnost utemeljili na knjigi; 450 let po prvi natisnjeni v Ljubljani se sprašujemo, kje sta danes slovensko založništvo in knjiga nasploh. Ukradeni otroci so žrtve najbolj pretresljivih zgodb iz druge svetovne vojne, težko je verjeti, da so se take zgodbe dogajale tudi v povojni Jugoslaviji. V kolesu zgodovine se nam odvrtijo podobe Eneja Silvija Piccolominija, papeža, ki je bil v zgodovini nedvomno najbolj povezan z našim prostorom; Vladimirja Vauhnika, vojaškega atašeja Kraljevine Jugoslavije, ki je spravljal ob živce celo Hitlerja; ter Evgenije Hribar, ki je bila ena najbolj izstopajočih osebnosti predvojne slovenske elite. Pred 80 leti se je končala vojna: kako je z revolucijo v Sloveniji, je še vedno odprto vprašanje. Ni pa več vprašanje, kako škodljiva je zarota molka v zgodbah, kakršno skriva Koncentracijsko taborišče Strnišče oz. Šterntal, danes imenovano Kidričevo. Veselimo pa se tega, da je Slovenija že 20 let polnopravna članica Evropske unije.
Ob obletnicah smo se spomnili Ivana Šušteršiča, Ivana Žolgerja, Etbina Henrika Costo, Franceta Koblarja, Ivana Prijatelja, Alojzija Mihelčiča, Rada Jurčeca, Jože Čopa, Valentina Orožna, Cirila Zlobca, Ivana Baše, Anthonyja Edwarda Pevca, Franca Rodeta in Stanislava Hočevarja.
Med drugim smo spregovorili o vzgoji otrok, o strahu pred javnim nastopanjem in o tem, kako sobivati s sosedi, ki nam niso všeč. Na najvišjo zemeljsko točko smo pogledali s prvo Slovenko, ki je osvojila vrh Everesta, se skozi ženske oči zazrli v arabski svet in se podali med koliščarje na Ljubljansko barje.

Avtorji

Maksimilijan Matjaž, Renato Podbersič ml., Milena Miklavčič, Jan Dominik Bogataj in Anja Božič, Ignacija Fridl Jarc, Milan Jazbec, Stane Granda, Aleš Maver, Branko Cestnik, Milan Zver, Ljudmila Bokal, Maruša Brozovič, Andrej Šalehar, Marija Štremfelj, Maja Zupančič, Mojiceja Bonte, Andrej Pešec, Matic Vidic, Aleksandra Zupančič in Zdravko Zupančič, Andrej Rahten, Mira Delavec Touhami, Marija Počivavšek, Jože Jan, Peter Mikša in Igor Vrtačnik, Igor Grdina, Andrej Arko, Marko Jesenšek, Bogdan Kolar, Edvard Kovač, Pavle Jakop, Gregor Čušin, Saška Ocvirk, Tone Gorjup, Jože Planinšek, Sebastijan Valentan, Tanja Ozvatič, Karl Hren in Franc Kelih, Marko Tavčar in Danijel Devetak