BREZ ISKRE NI POŽARA

Navihana šestletna deklica Iskra Požar ima dva bratca. Mlajši, Plamen, je star tri leta, starejši, Miha, pa deset. Iskra se rada druži z bratoma, kljub temu pa včasih sanjari, kako krasno bi se bilo vsak dan igrati z deklico, z lastno sestrico.

Mami je punca, to je res, ampak ona se med tednom nima časa igrati z Iskro. Poleg tega je stara in večine njenih iger ne razume. Sestrica ne bi nikoli zavrnila Iskrinega povabila k igri, češ da mora pomiti posodo, kot to včasih stori mama. Prav tako je nikdar ne bi zafrkavala, da se igra otročarije, kot to počne starejši brat Miha. Z njo bi se igrala šolo ali vrtec, zato bi bilo imenitno imeti sestrico.

Iskra ugotavlja, da postajajo otroci iz leta v leto pametnejši. A tega žal ne more trditi za svoje starše, saj z vsakim novim družinskim članom razvijejo bolj nenavaden okus za imena. Miha je najstarejši brat, mamin in očkov prvorojenec s čisto normalnim imenom. Iskra, druga po vrsti, ima skoraj normalno ime in je tudi sicer zelo normalna deklica. Plamen, najmlajši v družini, pa ima nenavadno ime za dečka.

Čeprav si Iskra želi sestrice, se boji, da bi jo starši poimenovali Vžigalica, in to jo nekoliko odvrne od njene želje.

O tem in še o mnogih dogodivščinah petčlanske družine Požar Iskra pripoveduje nagajivo in iskrivo.