OČETOVSTVO SE ROJEVA V ODNOSU Z OTROKOM

Očetovstvo kot priložnost, odgovornost in privilegij

Postati oče. To je ena najbolj dramatičnih sprememb v življenju moškega. Očetovstvo je samostojna vloga, ki se enakovredno postavlja ob bok materinstvu, ne da bi se primerjala, enačila ali tekmovala z njim. Vendar sámo rojstvo otroka še ne naredi očeta. Očetovstvo je drža, ki se razvija ob otroku, v odnosu z otrokom. Avtor se strokovno in iz osebne izkušnje posveti temu pogosto zapostavljenemu področju.

Pri tem odgovarja na vprašanja, kako se skozi varno navezanost spleta vez med otrokom in očetom ter kaj za otroka pomeni morebitna prekinitev te vezi. Je vzgajanje res v prvi vrsti stvar discipline in postavljanja meja? Kakšno vlogo ima kazen v vzgojnem procesu in kakšne so njene posledice? Je sram lahko funkcionalni kažipot za samostojno in zdravo odraslo osebo?
Knjiga opominja na unikatno vlogo, na poseben privilegij v življenju moškega, ki se mu nikakor ne gre odpovedati. Evolucijo očeta spremlja vse od temeljev v njegovem lastnem otroštvu, skozi ranljivost v odnosih do njegove duhovne razsežnosti, ki se začne in konča na temelju ljubezni.
»Očetovstvo je velika vseživljenjska dogodivščina: pobiranje ob padcih, radostenje ob uspehih, dragoceno zorenje in polno življenje … Nikakor ni vedno lahko, vselej pa je vredno.«
– Dr. Andreja Poljanec

»Pričujoče delo je dobrodošla obogatitev ter znanstvena razširitev pojmovanja očetovstva kot samostojne vloge, ki se enakovredno postavlja ob bok materinstvu, ne da bi se primerjala, enačila ali tekmovala z njim. Očetovstvo opiše kot pot zorenja, ki vodi od nemoči in izgubljenosti ob otroku čez čustveno ranljivost v novo, suvereno in globoko očetovstvo, ki moškemu omogoči izgradnjo polne moške identitete.«
– Iz recenzije izr. prof. dr. Katarine Lie Kompan Erzar

»Knjiga izvrstno prikazuje notranji razvoj očetovstva v moškem. Poudari očetovo čustveno življenje in njegov celostni osebnostni razvoj, kar je zlasti pomembno spričo tega, da je očetova vloga pogosto dojeta kot nekaj, kar je predvsem zunanje, že skoraj tehnicistično. Sečnik pa odlično prikaže, kako pomemben je urejen očetov odnos z otrokom, celo neobhoden za zdrav razvoj obeh. In očetom sporoča, da so poklicani k ustvarjanju, ne k ponavljanju, zato naj moški ne bo ujet v psihološko dediščino, ki jo je prejel od svojega očeta, temveč naj z vso močjo ustvarja s svojimi otroki čim bolj žive in podporne odnose.«
– Iz recenzije doc. dr. Mihaela Černetiča