Dnevniški zapisi (1909-1933)

Virgil Šček (1889–1948) spada med najbolj izstopajoče primorske duhovnike prve polovice 20. stoletja in predstavlja osrednjega predstavnika narodnoobrambnega gibanja primorskih Slovencev v času italijanske oblasti. Bil je aktiven na različnih področjih; poleg duhovniškega dela je opravljal tudi funkcijo poslanca v italijanskem parlamentu (1921–1924), deloval je kot pisec in urednik, organizator političnega in kulturnega življenja ter zbiralec etnografskega gradiva. Prepletanje dušnopastirskega, političnega, socialnega in kulturnega delovanja moramo razumeti kot neločljivo celoto dela za slovenski narod. Ščekovo vsestransko delovanje je že bilo predmet številnih raziskav, ki pa doslej še niso zajele njegovih dnevniških zapisov. Ob vsem drugem delovanju je namreč Šček pisal tudi obsežne dnevniške zapise, ki predstavljajo dragocen vir za poznavanje različnih vidikov življenja na Primorskem v prvi polovici 20. stoletja. Pisal je občasne dnevniške zapiske, ki jih je različno poimenoval, kasneje pa jih je prepisal v 14 oštevilčenih zvezkov in jih imenoval Paberki. Vse zvezke Paberkov danes hrani Škofijski arhiv v Kopru.

Monografija, ki jo je Študijski center za narodno spravo izdal v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo, prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. Drugi del, ki pokriva obdobje od začetka leta 1934 do Ščekove smrti leta 1948, bo izdan v prihodnjih letih. Za lažjo orientacijo bralcev sta urednika, dr. Matic Batič in dr. Renato Podbersič, knjigo opremila s številnimi vsebinskimi opombami, ki vsebujejo biografske podatke, kratka pojasnila obravnavanih dogodkov, kjer je to potrebno za razumevanje besedila, razlage strokovnih izrazov in arhaičnih ali narečnih besed ter prevode pasusov v tujih jezikih. Znanstveno-kritična izdaja dnevniških zapisov končno vsebuje tudi obsežno spremno študijo, v kateri je poleg predstavitve vira in Ščekovega življenjepisa podana tudi analiza njegovega položaja v katoliškem političnem gibanju na Slovenskem.

Ščekovi dnevniški zapiski so kot vir zlasti pomembni za tiste zgodovinarje, teologe, raziskovalce in ljubitelje zgodovine, ki se še posebej zanimajo za obdobje zadnjih let habsburške oblasti na Primorskem, čas prve svetovne vojne, razpada Habsburške monarhije in življenja primorskih Slovencev pod Italijo. Rokopis je izredno bogat z imeni in pričevanji tudi deželnega in krajevnega značaja, ki posredno in neposredno razkrivajo dogajanje v tem turbulentnem obdobju slovenske zgodovine.