Jezusov pogrebni prt

Gilbert R. Lavoie, dr. med., nas vodi skozi napeto raziskovanje, v katerem znanstvene ugotovitve s področij botanike, zgodovine, kemije, forenzike, medicine in teologije primerja z Janezovim evangelijskim poročilom o Jezusovi smrti in vstajenju. Pojasnjuje, zakaj podoba na prtu ni omenjena v evangelijih, in predstavlja dokaze, zakaj ni mogla biti naslikana; odkriva podrobnosti, ki potrjujejo, da je bil moški, ovit v prt, križan, in povzema študije o prenosu krvi na tkanino. Zbrane dokaze nazorno podkrepijo številne fotografije, ki bralcu omogočajo, da se o avtorjevih trditvah prepriča na lastne oči.

Ta knjiga odpira vrata novim vpogledom v Janezov evangelij. Le skozi Janezovo pričevanje o Jezusovem življenju lahko dosežemo popolnejše razumevanje Jezusovega pogrebnega prta.

O avtorju:

DR. GILBERT R. LAVOIE – specialist interne medicine, medicine dela in javnega zdravja – se že več kot 40 let ukvarja s forenzičnimi in svetopisemskimi študijami torinskega prta. Objavil je knjige, videoposnetke in članke, povezane s svetopisemskimi in medicinskimi forenzičnimi študijami krvnih sledi in podobe moža s prta. Dr. Lavoie je skupaj s kolegom Tomom D’Muhalo digitaliziral in uredil nekaj najboljših fotografij torinskega prta, ki jih je posnel Vernon Miller, uradni znanstveni fotograf raziskovalnega projekta torinskega prta leta 1978. Zbirka fotografij Vernona Millerja je zdaj na voljo vsem na spletni strani www.shroudphotos.com.

V zadnjih nekaj letih je dr. Lavoie sodeloval z mednarodno znanim kiparjem Pablom Eduardom, ki je pred kratkim dokončal bronast kip Jezusove podobe s torinskega prta. Ta tridimenzionalna replika je bila narejena z izjemno pozornostjo do anatomije figure in razkriva popolnoma nov pogled na podobo.

Odlomek iz knjige:

Dvom, da je omenjena tkanina resnično Jezusov pogrebni prt, temelji na štirih osnovnih argumentih. Po prvem naj bi šlo za srednjeveški umetniški izdelek, kar pa ne more držati, saj so številne opravljene študije (gl. 5. poglavje) – vključno s tistimi, ki so vizualno predstavljene v tej knjigi – pokazale, da krvave sledi in podoba na prtu niso delo človeških rok.

Drugi razlog za dvom je dejstvo, da lahko na osnovi ohranjenih dokumentov o torinskem prtu izsledimo njegove skrbnike in kraje, kjer so ga hranili, le od leta 1350. Čeprav novejše zgodovinske raziskave postopoma odkrivajo, kje je prt bil prej, ostaja nezapolnjenih še nekaj vrzeli.

Obstajajo tudi vizualni dokazi, s pomočjo katerih lahko kljub pomanjkljivi zgodovinski dokumentaciji določimo lokacije prta pred letom 1350. Ti dokazi so sad pomembnih odkritij na področju botanike in arheologije. Pri prvem je biolog, dr. Max Frei – profesor kriminologije na Univerzi v Zürichu, ki se je specializiral za pridobivanje mikroskopsko majhnih dokazov –, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na prtu odkril spore cvetnega prahu. To odkritje je potrdilo, da je bila tkanina pred prenosom v Evropo v Palestini in Jeruzalemu, kjer je Jezus deloval in umrl.