Devetdnevnica k svetemu Leopoldu Mandiću

Običajno je devetdnevnica sestavljena iz kratkega odlomka življenjepisa in/ali Svetega pisma ter molitve na priprošnjo izbranega svetnika. Temu lahko dodamo še litanije svetnikov ali čas za premišljevanje in desetko rožnega venca, ali pa se ustavimo pred Najsvetejšim. Predpisane oblike devetdnevnice ne poznamo, zato je to zasebna pobožnost, pri kateri smo lahko zelo ustvarjalni.

Prof. Ezio Franceschini s katoliške univerze v Milanu je o njem zapisal: »Imeti vsak dan prenovljeno živo žejo po dušah, razsvetljevati jh z božjo lučjo, pretvarjati lastno življenje v darovanje za druge in podarjanje Boga in vse to preprosto in vedro, to je bilo življenje p. Leopolda.«

P. Leopold je imel neverjetno potrpežljivost in fini čut, ki se nikoli ni vznemirjal. Včasih se je opravičeval: »Pravijo, da sem preveč dober. Oh, božje usmiljenje je večje od vskaega pričakovanja. Zgled nam daje Kristus. Jaz še nisem prišel tako daleč, da bi dal življenje za duše.«