Blizu oddaljenim – Gorečnost in potrpežljivost v srečevanju vere z nevero

Tomás Halík se je rodil v Pragi leta 1948. Vzgojen je bil v agnostičnem svobodomiselnem duhu Masarykove demokratične dediščine, ki je bila kot del evropskega izročila pluralistične demokracije trn v peti komunističnega režima na Češkoslovaškem. Sam se je dokopal do doživete vere in se odločil za duhovniški poklic. Po kratkotrajnem študijskem bivanju je deloval v tako imenovani podzemni cerkvi, 1978 pa je bil v tajnosti posvečen v katoliškega duhovnika v Zahodni Nemčiji. 1992. je doktoriral na Karlovi univerzi v Pragi (iz sociologije) in Papeški teološki fakulteti v Wroclawu (iz teologije). Papež Janez Pavel II. ga je imenoval za svetovalca Papeškega sveta za dialog z neverniki.

V tradicionalnih verskih izročilih lahko zasledimo veliko govora o potrpljenju Boga s človekom. Avtor pa se v tej knjigi posveti potrpljenju v drugi smeri: potrpljenju človeka z Bogom. Zagovarja trditev, da je v skladu s krščanskim naukom, da ohranimo svoje dvome in jim dovolimo, da nas vodijo k zrelosti. Po Haliku je potrpežljivost glavna razlika med vero in nevero. Kdor veruje je zelo potrpežljiv, saj so vera, upanje in ljubezen tri oblike potrpežljivosti spričo molka Boga, ki jo ateisti tolmačijo kot »smrt Boga« in ki je fundamentalisti ne jemljejo resno. Opirajoč se na zgodbo o Zaheju, ki je srečal Boga, se Halik obrača k ljudem, ki stojijo ob strani. Dejstvo, da Jezus gravitira k revnim in marginaliziranim, po Haliku pomeni, da imajo v njegovem srcu vztrajni iskalci, ki se nahajajo na obrobju skupnosti (vernikov), posebno mesto.

Po Haliku je zgodba o Zaheju prilika o položaju krščanskih cerkva v sodobni sekularizirani Evropi. Po padcu komunizma v srednji in jugovzhodni Evropi je Rimskokatoliška cerkev imela večjo možnost pojavljanja v javnosti in kar nekaj simpatizerjev. Vendar je prezrla mnoge Zaheje. Knjigo je Evropsko društvo za katoliško teologijo proglasilo za najpomembnejšo teološko knjigo za obdobje 2009-10.