Slavimo Gospoda (bogoslužna pesmarica)

Kdor poje, dvakrat moli. 

»Pred vami je knjiga, ki ne združuje le pesmi, temveč nosi v sebi odmev stoletij – dragocen patrimonij slovenskega vernega ljudstva, ki se je skrbno ohranjal in prenašal iz roda v rod. Cerkev na Slovenskem zelo ceni to bogastvo, saj je iz domačih src vzklilo in se razraslo kot odgovor na Božjo milost in kot izraz žive vere našega naroda. /…/ V pesmarici je zbrano neprecenljivo bogastvo ustvarjalnosti in duhovnega poguma številnih avtorjev, skladateljev in pesnikov, ki so skozi stoletja verno služili Cerkvi in svojemu ljudstvu.« (Iz predgovora dr. Andreja Sajeta, novomeškega škofa, predsednika Slovenske škofovske konference)

Repertoar slovenske cerkvene pesmi se je izgrajeval vse od srednjega veka. Deloma so ga dopolnjevali številni slovenski cerkveni glasbeniki – skladatelji in organisti –, deloma ga je dopolnjevalo prirejanje in prevajanje različnih reformacijskih pesmi, nekaj pesmi je k nam prišlo s prevodi skladb tujih skladateljev, le manjši del pa predstavlja gradivo, ki bi ga lahko prišteli v dediščino ljudskega oziroma ponarodelega cerkvenega petja. Nova pesmarica se zaveda bogastva tovrstnega izročila, ki ga skuša nadgrajevati z različnimi novimi spevi, nekaterimi novimi skladbami in uglasbitvami različnih liturgičnih spevov, pa tudi prenovljenimi harmonizacijami in osvežitvami transkripcij nekaterih starih, zlasti koralnih zapisov. Pri tem je ustvarjalce pesmarice vodila potreba po izpolnjevanju gradiva tam, kjer je bilo to doslej zlasti pomanjkljivo. Tako je v primerjavi s prejšnjimi pesmaricami opaziti večji poudarek na mašnih spevih in različnih odgovorih, predvsem na bistveno večjem številu medberilnih spevov oziroma psalmov, pa tudi novih uglasbitvah mašnega ordinarija, dodanih pesmih za nekatere posebne priložnosti, pesmih za različna romarska svetišča itn. V pesmarico je vključenih tudi nekaj pesmi z mladinskim značajem, kar nekaj skladb pa je bilo za pesmarico napisanih, prirejenih ali harmoniziranih na novo. Izbor pesmi in napevov je potekal ob hkratnem usklajevanju s pripravljavci novega misala. Poleg tega je bilo treba upoštevati nekatere nove svetopisemske prevodne rešitve, na redkejših mestih pa je bila potrebna tudi osvežitev izstopajočih besedilnih arhaizmov.
Pesmarica je nastajala dobrih dvajset let. Že leta 2005 je bil oblikovan prvi uredniški odbor, ki je pripravil temelje zanjo. Sledilo je anketiranje slovenskih cerkvenih glasbenikov, ki je pomagalo pri opredeljevanju njihovih potreb in želja, s tem pa tudi zakoličenju osnovnih uredniških usmeritev. Postopoma se je začela izoblikovati podoba nove pesmarice na podlagi zbiranja in selekcioniranja virov, pregleda besedilnih in notnih izvirnikov, z iskanjem ustreznih prevodov, s preverjanjem metričnih značilnosti in ritmičnih nians različnih zapisov ter uveljavljenih izvedbenih načinov, pa različnih melodičnih posebnosti, harmonizacij idr.

Včasih se tovrstni napori niso iztekli v enostavne in enoznačne rešitve, namesto njih pa se je ponudila možnost soobstoja več različnih ustvarjalnih pristopov, kar je ena od odlik pesmarice. Končni izbor gradiva je vodila presoja o njegovi kakovosti in strokovni neoporečnosti, ob tem pa seveda o njegovi liturgični primernosti in ustreznosti. Hkrati je izbor pesmi usmerjal premislek o njihovi estetski prepričljivosti, pa tudi izvedbeni dostopnosti tako za cerkvene pevce na koru kot za zbrano občestvo pri bogoslužju.

Marca 2022 je uredništvo pesmarice prevzel red. prof. dr. Matjaž Barbo, ki je z nadvse skrbnim delom in povezovanjem pesmarico pripeljal tudi do izida. Notografijo in postavitev pesmarice je pripravil Tadej Lenarčič. Vse strokovne odločitve je ves čas usmerjala in potrjevala Slovenska škofovska konferenca preko Liturgične komisije, pri čemer je s svojo angažiranostjo k izidu veliko prispeval tudi njen predsednik dr. Slavko Krajnc. Uredniški odbor se je skozi čas spreminjal, v njem pa so v različnih obdobjih sodelovali številni strokovnjaki z različnih področij cerkvene glasbe: Matjaž Barbo, Stane Bešter, Tomi Bušinoski, Jože Faganel, Tomaž Faganel, Ivan Florjanc, Simon Jager, Leon Kernel, Lojze Kobal, Slavko Krajnc, Tadej Lenarčič, Aleš Makovac, Andrej Misson, Damijan Močnik, Tomaž Nagode, Cecilija Oblonšek, Janez Osredkar, Matej Podstenšek. Hvaležni smo tudi škofu Stanislavu Lipovšku, ki je vsa leta očetovsko skrbno bdel nad prenovo pesmarice.

Z novo izdajo pesmarice Slavimo Gospoda tako prihaja med nas nova oziroma prenovljena, vsebinsko privlačna, liturgično ustrezna in hkrati sodobnemu verniku namenjena zbirka cerkvenih pesmi. Upamo, da bo vsaj deloma prispevala k obogatitvi, okrepitvi in osvežitvi slovenskega cerkvenega petja, s tem pa prenovitvi slovenskega cerkvenega pa tudi širšega duhovnega prostora.

BOGOSLUŽNA PESMARICA

• format: 120 mm x 175 mm
• trda vezava
• 5 označevalnih vrvic
• 676 skladb
• 656 strani
• uredil dr. Matjaž Barbo
• uvodne besede: msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof, predsednik Slovenske škofovske konference
• uredniški uvodnik: dr. Matjaž Barbo in dr. Slavko Krajnc