DON BOSKOVE SANJE

Sveti Janez Bosko (1815-1888) je živel v času industrijske revolucije. Kot duhovnik je deloval v italijanskem mestu Turin, kamor je “s trebuhom za kruhom” prihajalo veliko mladih. Don Boska je takšen položaj mladih globoko pretresel. Zato se je odločil, da jim bo podaril svoje življenje in jim pomagal po svojih najboljših močeh. V oratoriju, ko je poimenoval svojo vzgojno ustanovo, je zbral na stotine mladih. Z namenom, da bi se njegovo delo za mlade nadaljevalo, je ustanovil redovno družbo, ki jo je po sv. Frančišku Saleškem poimenoval salezijanska družba. Bog mu je večkrat govoril v sanjah. Te je uporabljal pri vzgoji mladih, saj jim je preko svojih sanj razlagal smernice za rast v dobre kristjane in poštene državljane. Zaradi tega se ga je prijel vzdevek, da je “SANJAČ”.

»Vsaka don Boskova odločitev je bila del večjega načrta: Božjega načrta zanj. Zato za don Boska nobena izbira ni bila površinska ali nepomembna. Njegove sanje niso bile anekdota iz njegovega življenja ali preprost dogodek, ampak poklicni odgovor, izbira, pot, življenjski program, ki se je oblikoval, ko ga je živel.

Brez sanj ni življenja. Za človeka, za vse nas, sanje pomenijo, da imamo ideal, smisel življenja. Najhujša revščina mladih je, da jim preprečimo sanjarjenje, jim odvzamemo sanje ali jim vsilimo izmišljene sanje. Vsak od nas je sen Boga.«

Kard. Ángel Fernández Artime, SDB