FILOKALIJA I

Filokalija je zbirka – pravzaprav prava knjižnica – izbranih vzhodnokrščanskih asketskih in mističnih spisov, ki so v grščini nastajali od 4. do 15. stoletja. Uredila sta jo Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras, škof Korinta, ter jo objavila v Benetkah jeseni leta 1782. Njen vpliv je bil neizmeren, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje – od srede 20. stoletja do danes – na Zahodu. Škof Kallistos Ware je zato upravičeno zapisal: ≫V nedavni zgodovini pravoslavne Cerkve je imela Filokalija mnogo večji vpliv kot katerakoli knjiga – razen Biblije.≪ Prvega izmed štirih zvezkov so prevedli Benjamin Bevc DJ, Živa Borak, Jan Ciglenečki, Jasna Hrovat in Gorazd Kocijančič, ki je knjigo tudi uredil in napisal predgovor k slovenski izdaji. Oblikoval jo je Lucijan Bratuš. Pravoslavni teolog Olivier Clément, ki je avtor uvodov v filokalijska besedila (prevedla jih je Vesna Velkovrh Bukilica), je zapisal: ≫S Filokalijo je širša javnost znova spoznala hezihastično tradicijo (izraz izhaja iz grške besede hesychia, ki pomeni mir srca, tišino zedinjenja z Bogom), jedro prvotne meniške duhovnosti, katere izročilo na Vzhodu nikoli ni bilo pretrgano.≪