SIMFONIJA

Hildegarda iz Bingna (1098–1179) je bila izjemna srednjeveška ženska, ki je zapustila ogromno delo na področju glasbe, teologije, naravoslovja, zdravilstva in še kje. Čeprav jo dandanes slavimo predvsem kot skladateljico osupljive sakralne glasbe, kot vizionarsko mistikinjo in naravoslovko, je bila tudi izjemna pesnica. Njena liturgična besedila z naslovom Simfonije, ki jih večinoma spremljajo eterične melodije, so prepletena z nenavadnimi metaforami in izvirno simboliko. Te nas vpeljujejo v skrivnosten svet »ženske metafizike«, ki je obarvana »zeleno«. Vodila nit njenega dela je namreč viriditas, »zelenost« ali »zelenina«: skrivnostna življenjska sila, ki celotnega človeka, z dušo in telesom, neločljivo povezuje z naravo in Bogom. Zato ne preseneča, da lahko nemška mistikinja s svojo globoko in izvirno duhovnostjo očara svoje bralce in poslušalce enako močno kot pred skoraj 900 leti.