DEHTEČE SPOMINČICE LJUBEZNI

Nežno odstiranje duše prve slovenske pisateljice

Pisemski roman Dehteče spominčice ljubezni odstira pogled v intimno pisemsko korespondenco med Josipino Urbančič Turnograjsko in Lovrom Tomanom. Pisma, ki sta si jih več kot tri leta redno izmenjevala, povezuje tankočutno zapisana zgodba družine Urbančič, ki jo mestoma bogatijo pripovedovalkina nežna razmišljanja o ljubezni in življenju. Roman predstavlja dragocen vpogled v čas, ki je bil ključnega pomena za razvoj narodne identitete in slovenskega jezika.

Rahločutno zapisana pisma, ki sta si jih Jospina in Lovro izmenjevala po pošti, tkejo pot zgodbi glavnih dveh junakov, ki je polna hrepenenja in iskrene mladostniške ljubezni.. Kot drobne dehteče spominčice z vsakim novim pismom rasteta njuna naklonjenost in ljubezen. A to ni le zgodba o ljubezni prve slovenske pisateljice in prepoznavnega slovenskega pesnika, pravnika in politika; je tudi zgodba o zorenju slovenske narodne identitete in slovenska jezika, ki sta ga tako Josipina kot Lovro srčno ljubila in si na različne načine prizadevala za njegovo rabo v družbi. Preko zapisov povestic in pesmi začutimo globok sentiment pripadnosti narodu, ki že v svojem formiranju hrepeni po lastnem jeziku. Pričujoči roman je med drugim tudi pomemben dokument dobe, v kateri sta živela glavna junaka, in zarisuje podobe meščanstva in kulture osemnajstega stoletja, ki bi ju brez najbogatejše pisemske korespondence težko uvideli v tako raznolikih odtenkih. Ljubezen Josipine in Lovra, ki jo je prehitro zatrla neusmiljena usoda, tako v pričujočem romanu raste na cvetočem polju prvih popkov slovenstva. Knjiga je izšla v sodelovanju s Kulturnim društvom Josipine Turnograjske.