MOJE SONCE

Ko je bila Zarja še majhna punčka, je mamica zjutraj pogosto pristopila k njeni postelji, tiho sedla na rob in ji na čelu naredila križek, jo poljubila in ji nežno zašepetala: »Dobro jutro, Zarja, prinašam ti nekoga dragocenega. Bila sem pri maši in prejela Jezusa v srce. Zdaj ga dajem tebi, da te bo varoval in vodil, punčka moja.« Ko je to slišala, je mala Zarjica laže zlezla iz tople postelje. Takrat se o tem ni nič spraševala, tako preprosto in lepo je bilo. Ves svet je bil v nežnem maminem poljubu topel in mehak.

Zgodba pripoveduje o deklici Zarji, ki bo letos prvoobhajanka. Pri verouku so se veliko pogovarjali o Jezusu v evharistiji. To je bila zelo učena nova beseda in okoli nje se je v njeni glavi kar naenkrat pojavilo toliko vprašanj. V zgodbi se skupaj z deklico Zarjo potopimo v eno največjih krščanskih skrivnosti – evharistijo.