FILIP TERČELJ

»Spoštovani Filip, že pet let se srečujeva skoraj vsak dan. Zjutraj pred mašo najprej pozdravim Jezusa v tabernaklju – v isti šturski cerkvi in pred istim tabernakljem, kjer si ga pozdravljal ti pred stotimi leti. Potem vstopim v zakristijo, da se pripravim na mašo. Tam me na steni pozdravi, tvoja meter visoka, portretna fotografija. Sediš na stolu z naslonjalom in si z desno roko podpiraš obraz; le rahlo, toliko, da daješ vtis razmišljujočega človeka. Leva roka počiva na kolenu.

Potem mi stopi pred oči tvoja zadnja fotografija, posneta konec decembra leta 1945, nekaj dni pred smrtjo. Izgledaš starejši. Tako si bil ubog, da si bil oblečen v obleko pokojnega davškega cerkovnika. Leta, zlasti pa napori in preizkušnje, so ti izklesali obraz.

A kmalu nato si bil umorjen, zagrebli so te na skrivnem mestu. Pokrili so te z ukazanim molkom; lahko so se širile le laži o tvojem delu in izginotju. Vendar si na zadnji fotografiji upravičeno mirno zrl v daljavo. Preveč dobrega si napisal, zlasti pa si naredil preveč plemenitega, da bi te lahko katerikoli zločinski režim izbrisal z odra zgodovine.«

Tako začenja Ivan Albreht obširen življenjepis Filipa Terčelja (1892-1946), duhovnika, prosvetitelja in vizionarja. Terčeljev lik je še danes zavit v kopreno skrivnosti, ki je predvsem posledica prikritja njegove mučeniške smrti v začetku leta 1946. Zaradi vztrajnega narodotvornega delovanja so ga preganjali vsi totalitarni režimi 20. stoletja – fašizem, nacizem in komunizem. Od leta 2010 v škofiji Koper teče postopek za njegovo beatifikacijo. Knjigi so dodane številne fotografije, popis Terčeljevega literarnega dela in seznam Terčeljevih bogoslužnih pesmi.