VITEZI SVETEGA KRIŽA

V zadnjih petdesetih letih se je križniški red Slovencem predstavil z različnimi krajšimi publikacijami, zlasti ob 750-letnici redovne pražupnije Velika Nedelja in ob 800-letnici križniškega reda. Namen je bil, da ga ljudje spoznajo in da turisti iz naših starodavnih cerkva v svet ponesejo glas o križniškem redu. Nekoliko manj so te publikacije upoštevale župnijske cerkve v Beli krajini, ki imajo veliko podružnic. Te so pogosto služile številnim ljudem, zlasti ženskam z otroki, da so se za njihovimi obzidji skrili pred nevarnostjo Turkov. Leta 2010 je bila s knjižico Križniški red ta pomanjkljivost odpravljena. Predstavljam vam knjigo kot zgodovino reda skozi 800 let z začetkom viteških komend. Takrat je bila njihova poglavitna dejavnost obramba pred Turki, Kruci in Ogri na Štajerskem ter v Beli krajini. Za nas so zlasti pomembne v arhivu odkrite karitativne in izobraževalne dejavnosti viteških komend na  Slovenskem. Delo predstavlja pomembne duhovnike našega reda iz časov vitezov, med katere zagotovo sodi Peter Dajnko, dekan Velike Nedelje.

Knjiga vsebuje vso davno zgodovino, ki so jo naši redovni zgodovinarji: p. dr. Marian Tumler OT, p. dr. Ulrich Gasser OT in s. dr. Erentraud Gruber OT ter drugi zapisali že v prejšnjem stoletju. Doslej v slovenskem jeziku še ni bila dostopna. Posebno mesto namenjamo redovnemu prenovitelju in ustanovitelju p. Petru Riglerju, ki je ustanovil samostane za patre, sestre in dekleta ter vzgojne zavode za mladino in redovne poklice. Prikazan je tudi njegov način oznanjevanja, evangelizacije mladih in pridobivanja verskega znanja za vse ljudi. S prenovo samostanov za današnji čas je postavil trdne in resnične temelje za nove redovne province, ki so z razpadom Avstro-Ogrske monarhije postale samostojne. Leta 1918 je nastala slovenska redovna provinca kot provinca bratov in sester križniškega reda in ne več kot balija nemškega viteškega reda. Knjiga vsebuje oris nastanka konventa Križanke v Ljubljani, redovne bolnišnice v Ormožu, hiralnic v Muretincih in v Metliki, Vajeniškega doma v Ljubljani in Marijinih družb v redovnih župnijah. V njej so življenjepisi vseh slovenskih križniških patrov, tudi mučencev 20. stoletja, seznam bratov laikov, seznam vseh sester in življenjepisi sestrskih predstojnic. Predstavljeno je življenje reda po drugi svetovni vojni, politično in gospodarsko dogajanje v državi, Cerkvi in redu po obdobjih nastanka sestrskih postojank in njihovih ukinitev vse do danes. Naj nam zapis dogodkov osveži spomin na preteklo dogajanje in nudi nova spoznanja za danes in jutri. (P. Janko Štampar OT, prior)