ZAKLAD CARJA RADOVANA

Zaklad carja Radovana je zbirka leposlovnih esejev (prvič objavljena v piščevi izdaji leta 1932) s podnaslovom Knjiga o usodi. Zbirka vsebuje premišljevanja o bistvenih vidikih človekove usode. V slovensko izdajo smo vključili tudi nekaj esejev iz avtorjeve drobnejše zbirke Jutra sa Leutara (iz leta 1930) s podnaslovom Misli o človeku. V esejih premišljuje o velikih človeških temah (o sreči, ljubezni, prijateljstvu, mladosti in starosti, ženski, pesniku, … ter o človeških lastnostih (o sovraštvu, mirnosti, nečimrnosti, razočaranju …).

Ko Dučić pregleduje zaklade življenjske modrosti za različne človekove eksistenčne položaje, ohranjene v pisnih virih od antike do sodobnosti, jih opazuje z dušo pesnika in mimogrede odkriva prenekatere napredke krščanstva v etičnem razvoju. Pisec v svojih leposlovnih razpravah v pesniški govorici niza spoznanja, ki so uporabna pri presojanju človeka, zato v njih najdejo bralci vseh starosti pragmatično modrost za različne položaje življenja.

O avtorju
Jovan Dučić se je rodil leta 1871 (pri letnici niso enotni – tudi 1872 in 1874) v Trebinju (Hercegovina). Oče je padel v hercegovski vstaji, mati pa se je nato preselila z otroki v Mostar in kmalu umrla.

Dučić je svojo prvo pesniško zbirko objavil v Mostarju leta 1901 s preprostim naslovom Pesmi. Naslednjega leta (1908) je Srbska književna zadruga izdala v svojem rednem programu drugo Dučićevo knjigo, prav tako naslovljeno Pesmi. S knjigami pesmi in z več objavljenimi eseji ter potopisi (Gradovi i himere) je postal Dučić (ob Milanu Rakiću) najvplivnejši srbski pesnik na začetku XX. stoletja.

Leta 1907 je dobil zaposlitev v srbskem Ministrstvu za zunanje zadeve. Njegova diplomatska kariera se je nenehno vzpenjala (Carigrad, Sofija, Rim, Atene, Madrid). Kot ugleden diplomat in pomemben pesnik je postal Dučić v letih prve svetovne vojne vpliven srbski diplomat. Po vojni je bil jugoslovanski predstavnik v Društvu narodov v Ženevi ter poslanik v Kairu, Budimpešti, Bukarešti, Lizboni in Madridu.

Dučić je umrl 7. aprila 1943; pokopan je bil na dan, ko je v mestu Gary, v Indiani, ZDA, izšla njegova zadnja pesniška zbirka Lirika, 9. aprila 1943. Leta 2000 so bili posmrtni ostanki prepeljani z državnimi častmi v rojstno Trebinje.