ZLATO PISMO KARTUZIJANOM NA BOŽJI GORI LETA 1144

Blaženi Viljem Teoderiški spada med najpomembnejše zastopnike meniške teologije, teologije duha in srca. Ko je spoznal sv. Bernarda, je to srečanje za vse življenje zaznamovalo njegovo nadaljnjo duhovno pot. Leta 1135 je iz benediktinskega reda prestopil v cistercijanski red, v opatijo Signy, nedaleč od kartuzije Mont-Dieu (Božja Gora) pri Reimsu. Ko je leta 1143 ali 1144 nekaj mesecev prebil v tej kartuziji, je dobil navdih, da bratom kartuzijanom v zahvalo napiše posebno pismo, ki je v zgodovini dobilo naziv ‘Zlato pismo’. Ta naziv zasluži zato, ker je v dolgih stoletjih mnogim pomagalo, da so po različnih stopnjah duhovnega življenja prišli do združenja z Bogom.