Poletno branje z globino: Knjige Tesse Afshar
Poletje je čas, ko si vzamemo več trenutkov zase, za družino – in za dobro knjigo. Če si želite zgodb, ki bodo ogrele srce, poglobile vero in vas popeljale v svet svetopisemskih časov, potem ne smete spregledati romanov Tesse Afshar. Ameriška pisateljica, rojena v Iranu, je mojstrica zgodovinskega pripovedovanja, njen slog pa odlikujeta svetopisemska zvestoba in izjemno občuteno prikazovanje notranjih bojev junakinj, ki iščejo resnico, ljubezen in Boga.
Za vas smo pripravili seznam njenih knjig, ki so prevedene v slovenščino in kot nalašč za poletno branje – ob morju, na gorskem oddihu ali v prijetnem hladu doma.
Dragulj v pesku (2015)
Izjemna lepota ima svojo ceno. To ceno je Rahába iz Jerihe plačala, ko jo je 15-letno njen oče, ki mu je popolnoma zaupala, prodal za prostitutko. Razočarana, a vendar odločena, da ji bo uspelo preživeti, se odloči, da ne bo nikoli več zaupala nobenemu moškemu.
A Bog je imel drugačne načrte. V njeno življenje je prišel Salmón, ugledni vodja Judovih plemen, človek časti in ponosa, sovražnik njenega ljudstva. Ali je lahko nekdanja kanaanska vlačuga primerna za ženo izraelskemu vodji? Ali lahko človek vere ljubi žensko, kakršna je ona? Bitka za Jeriho je šele začetek. Resnična bitka za Rahábo, se bo bíla v njenem srcu.
Roman temelji na resničnih dogodkih, ki so opisani v Svetem pismu: o bitki Izraelcev za mesto Jeriho, o tem, kako sta pri tem ključno vlogo odigrala vlačuga Rahába in veliki božji čudež (Joz 2). Stara zaveza razkriva, da se je Rahába po uničenju Jerihe za stalno naselila med Izraelci (Joz 6,22-25), v Novi zavezi se Rahábina sijajna usoda razkrije v Matejevem evangeliju: Rahába in Salmón sta zapisana v Jezusovem rodovniku (Mt 1,5).
Na polju milosti (2016)
Ko ji umreta mož in tast, obubožana in osamljena Ruta zapusti svoj kraj in se odpravi za svojo ljubljeno taščo Naomi, da bi ji pomagala obnoviti njen dom v Izraelu. V tuji deželi si lahko pomaga le z močjo volje in ljubeznivostjo srca. V njeni revščini ji ne preostane drugega, kot da pobira drobna zrna, ki jih puščajo žanjci na ječmenovih poljih. Ti jo nadlegujejo in preganjajo, a lastnik zemlje jo pozorno opazuje. Zavzame se zanjo, se z njo pogovarja, ji prinaša hrano. Boaz si dopoveduje, da je njegova naklonjenost Ruti poplačilo za njeno ljubezen in skrb, ki ju je pokazala do njegove sorodnice Naomi. Vendar ima njegovo srce druge razloge.
Roman temelji na zgodbi o Ruti, ki jo najdemo v Stari zavezi. Rutina zvestoba in odločitev, da se kot Moábka pridruži izraelskemu ljudstvu, sta osrednja tema svetopisemske knjige Ruta. Tam spremljamo njeno pot iz tujke do pomembne figure v Božjem načrtu: postane žena Boaza in prababica kralja Davida (Rut 1–4). Matejev evangelij jo omenja v Jezusovem rodovniku (Mt 1,5), kar poudarja njeno duhovno in zgodovinsko pomembnost.
Zaklad rubinov (2017)
Nehemijevi sestrični Sari je v otroških letih umrla mama, čustveno se je oddaljila od očeta in prišla do dveh ugotovitev: Bog se ne zanima zame in moja vrednost se meri z mojimi uspehi. Pa je to res? Sara govori več jezikov, vodi zahtevne poslovne knjige, piše na pergamentne zvitke in glinene ploščice, razvozlava velike skrivnosti. Živi in dela v moškem svetu. Je glavna kraljičina pisarka, kraljeva družina ji zaupa. Kraljica jo sprejme za svojo in jo poroči s kraljevim sorodnikom Darejem. Po zapletu na poroki Sara izgubi moževo zaupanje. A splet dogodkov pomaga Dareju, da vzljubi svojo ženo. Pa ji lahko zaupa? Lahko zaupa njenemu Gospodu?
Zgodba je prosto navdihnjena s svetopisemsko knjigo Nehemija, ki opisuje obnovo jeruzalemskega obzidja po babilonskem izgnanstvu. Glavni junak Nehemija (Neh 1–13) je ob dvoru perzijskega kralja Artakserksa in dobi dovoljenje za obnovo Jeruzalema. Roman prikazuje izmišljeno junakinjo, povezano z dogajanjem na perzijskem dvoru in Nehemijevo misijo, kar osvetli kulturno ozadje in osebne izzive tistega obdobja.
Pravi zaklad (2017)
Judinja Sara, pisarka, se poroči z Darejem, plemičem. Sčasoma je svojega moža vzljubila, a moževa ljubezen se ji je zdela nedosegljiva. Darej pa še vedno dvomi o svoji ženi. Je prava izbira? Njegov nemir se še poglobi, ko spozna, da Sara pomaga bratrancu Nehemiju pri prizadevanjih za obnovo jeruzalemskega obzidja. Kralj Dareju ukaže, da mora pri teh prizadevanjih sodelovati, zato se s Saro podata na pot v domovino ljudstva Darejeve matere. Bo pot, polna nevarnosti, sporov in neverjetnih spominov Dareju pomagala uvideti, da njegovo življenje vodi božja roka?
Dogajanje je nadaljevanje romana Zaklad rubinov in še naprej črpa iz Nehemijevih časov. Osredotoča se na življenje in vero posameznikov, ki so sodelovali pri obnovi jeruzalemskega obzidja in prenovi izraelskega naroda (Neh 8–13). Prisotna je tema Božje zvestobe in obnovitve, kot jo doživljajo posamezniki, ki kljub preteklim izgubam najdejo nov začetek.
Kraj tišine (2018)
Eliana, mlado dekle, se počuti krivo za smrt edinega brata Jožefa, ki je umrl, medtem ko je pazila nanj. S trdim delom za očeta, ki je trgovec z razkošnim blagom in s skrbjo za svojo družino si poskuša pridobiti odpuščanje. A zgodi se še ena tragedija in Eliana mora prevzeti vse očetove posle. Smisel za oblikovanje in trgovanje ji prinese neverjeten uspeh, toda ne pomiri njenega nemira. Razdere zaroko z edinim moškim, ki ga je kdaj ljubila. Nato zboli in ostane povsem sama. Noben zdravnik je ne more pozdraviti. Nikogar ni. Potem pa sliši govorice o nekem moškem iz Nazareta, ki te lahko ozdravi samo z dotikom. Ali je po vseh teh letih trpljenja in razočaranja sploh mogoče, da ti nekdo pozdravi telo, srce in dušo?
Roman temelji na zgodbi o ženi, ki je dvanajst let krvavela in bila ozdravljena, ko se je dotaknila Jezusovega plašča (Mr 5,25-34; Mt 9,20-22; Lk 8,43-48). To je zgodba o veri, ki presega družbene prepreke, in Jezusovi moči, ki ne izključuje nikogar. Avtorica pripoved razširi in ustvari ozadje ženske, ki ji srečanje z Jezusom popolnoma spremeni življenje.
Kruh močnih (2019)
Preden Lidija postane uspešna trgovka s škrlatom, je zgolj trgovčeva hči, ki ljubi tri stvari: očeta, dom svojih prednikov in izdelovanje barve. Nepojmljivo izdajstvo ji vzame skoraj vse. Ostane ji le očetova tajna formula. Z njo v žepu zbeži v Filipe in odpre svojo trgovinico, v katero vlaga vso svojo energijo. Odločnost, naklonjenost znancev ter očetova dragocena barva ji tlakujejo pot v svet najuglednejših mestnih trgovcev. A strahovi jo še naprej preganjajo, dokler ne spozna apostola Pavla in sliši njegovega sporočila upanja. Pride pa tudi čas, da se Lidija sooči s svojimi skrivnostmi.
Navdih za roman je zgodba o Lidiji, trgovki z vijoličastim blagom in prvi zabeleženi spreobrnjenki v krščanstvo v Evropi (Apostolska dela 16,11-15). Pripoved, ki se dogaja v Filipih, prepleta zgodovinsko fikcijo in Lidijino osebno pot vere, pri čemer odmeva njeno srečanje z apostolom Pavlom in njena vloga v zgodnji Cerkvi. Lidijina zgodba poudarja Božjo previdnost pri odpiranju src in širjenju evangelija zunaj judovskih skupnosti.
Tatica iz Korinta (2020)
Grško mesto Korint je bilo v prvem stoletju izjemno bogato in priljubljeno med trgovci ter tujci. Seveda pa so v njem cveteli tudi kriminal, korupcija, pokvarjenost – to nevarno okolje je bilo popolno za Ariadnino največjo avanturo. Ariadna je k očetu v Korint zbežala iz Aten, iz materine in dedkove hiše, da bi odkrila skrivnost, ki je uničila zakon njenih staršev. Čeprav Galen pripada višjemu sloju, se ponoči prelevi v skrivnostnega tatu, ki si za žrtve izbira najbolj pokvarjene bogataše v mestu. Ariadna ga želi obvarovati, zato postane njegova pomočnica in s tem tvega dobro ime, svobodo in ljubezen moškega, ki ga obožuje. Ko pa ju nekdo odkrije, se njuna prihodnost znajde v veliki nevarnosti. V tem času spoznata judovskega učitelja Pavla – njegovo oznanilo ju močno izziva, a obenem ponuja nekaj, o čemer si nista drznila niti sanjati.
Dogajanje temelji na obdobju življenja apostola Pavla v Korintu, kot je zapisano v Apostolskih delih (Apd 18). Tam je Pavel eno leto in pol učil in oznanjal evangelij. Roman govori o izmišljeni junakinji, ki se sreča s Pavlom in prek njega odkrije moč resnice, milosti in novega začetka. Korint je bil tedaj mesto razvrata in duhovne teme, kar daje ozadje boja med svetlobo in temo.
Hči Rima (2021)
Ko hčer uglednega rimskega generala sreča razdedinjenega judovskega priseljenca, še nihče ne more slutiti, da bosta po Božjem načrtu postala najvplivnejši par zgodnje Cerkve. Njuni ljubezni grozijo sence umora in izdaje, njuno življenje se vse bolj zapleta, a ob Priskili in Akvilu vztrajno raste skupnost kristjanov. Toda ko ju muhasti cesar izžene iz Rima, zatočišče poiščeta v Korintu, kjer se srečata tudi z učiteljem Pavlom. Jima bo uspelo iz nadvse zapletenega življenjskega položaja najti pot k odrešenju?
Roman prikazuje zgodnje življenje Akvile in Priscili, uglednih novozaveznih zakoncev, ki sta rešila življenje apostolu Pavlu, v treh različnih mestih ustanovila hišne cerkve in postala vplivna duhovna voditelja v nekaterih najbolj strašnih letih cerkvene zgodovine (Apd 18,2-3; Rim 16,3-5). Njuna ljubezenska zgodba in služenje sta prepletena z bogatimi zgodovinskimi podrobnostmi in ponujata izmišljen pogled na to, kako so navadni verniki postali stebri v temeljih zgodnje Cerkve.
Nilski dragulj (2022)
Chariline je že ob rojstvu zaznamovala izguba obeh staršev. Mati je umrla pri porodu, o domnevno pokojnem očetu pa ve le to, da je bil Kušit, o čemer priča tudi njena temna polt. Ko po naključju izve, da naj bi bil oče v resnici še vedno živ, je odločena narediti vse, da bi odkrila, kdo je. Edina obetavna sled vodi v Rim in tako Chariline po spletu naključij kot slepa potnica pristane na ladji trgovca Tea, ki smo ga srečali že v romanih Tatica iz Korinta in Hči Rima. Ta je sprva ogorčen, nato pa ga zgodba mlade ženske tako gane, da se jo odloči spremljati in ji pomagati pri iskanju očeta – sploh zato, ker postaja vse bolj očitno, da se je med svojim poizvedovanjem spravila v smrtno nevarnost. Še ena rahločutna pripoved mojstrice svetopisemskega leposlovja, ki nas znova opominja na odrešujočo moč ljubezni in dragocenost družinskih vezi.
V središču romana je izmišljena hči likov, povezanih s svetopisemskim etiopskim evnuhom, ki je na poti v puščavo srečal Filipa (Apd 8,26-39). Čeprav je glavna junakinja namišljena, je njeno potovanje zakoreninjeno v tej novozavezni pripovedi, saj raziskuje teme identitete, namena in daljnosežnega vpliva enega samega srečanja z evangelijem.
Skriti princ (2023)
Keren, hči judovskih ujetnikov v Babilonu, se zaposli v Danielovi hiši, da bi svoji družini omogočila preživetje. Zaradi svoje nadarjenosti in zahvaljujoč dedovi vzgoji postane gospodarjeva osebna pisarka, kmalu pa se prične celo šolati ter učiti mečevanja skupaj z njegovimi sinovi in njihovim najbližjim prijateljem Jaredom. Potem ko v njeno življenje usodno poseže tragična nesreča, pa se nenadoma znajde v tuji deželi s skrivnostno nalogo: nuditi mlademu pastirčku plemiško izobrazbo. Ko se izkaže, kdo je pastirček v resnici, se Keren zave, da ga je treba obvarovati za vsako ceno – saj od nje morda ni odvisno le dečkovo življenje, temveč tudi usoda njenega ljudstva.
Dogajanje romana je postavljeno v čas po uničenju Jeruzalema, ko so Babilonci pod kraljem Nebukadnezarjem odpeljali Judejce v izgnanstvo (2 Kr 25). Roman posredno osvetljuje začetek judovsko-perzijskega povezovanja, ki je omogočilo vzpon Daniela in Nehemije (Dan 6; Neh 1). V ospredju pa ostaja sporočilo, da niti rane niti izgube ne morejo izničiti Božjega načrta – če mu zaupamo, »bomo kakor namočen vrt« (Iz 58,11).
Zgodba se odvija v času babilonskega izgnanstva in predstavlja izmišljeno žensko protagonistko, katere življenje se križa z življenjem Daniela in njegovih spremljevalcev na Nebukadnezarovem dvoru (Daniel 1–2). Čeprav so glavni liki izmišljeni, je roman utemeljen v svetopisemskem kontekstu izgnanstva, kraljevih spletk in božje modrosti, podeljene v tujih deželah.
Božji pastir (2024)
Ko ugrabijo njuno mater Keren, glavno pisarko perzijskega kralja, Jemma in Zarina tvegata drzno reševalno akcijo, da se pritihotapita na sovražnikovo ozemlje. Med begom čez nevarne gorske prelaze je njuno preživetje odvisno od skrivnostnega princa Ašerja, ki sta ga osvobodili iz zapora. Ašer slovi kot najboljši izdelovalec orožja na Vzhodu; čeprav je kraljevske krvi, se je moral sam izvleči iz revščine ter se do svojega uspeha dokopati s trdim delom. Zdaj pa ga mora Jemma prepričati, da tvega vse, za kar je garal, zaradi višjega cilja, v katerega sam niti ne verjame zares. Prihodnost Perzijskega cesarstva in morda tudi judovskega ljudstva se tako znajde v rokah povsem običajnega dekleta …
Roman črpa iz starozaveznih prerokb, ki so napovedale zgodovinski preobrat, ko Perzija premaga mogočni Babilon: prerok Izaija je že stoletja prej napovedal, da bo poganski kralj, perzijski Kir, pomagal obnoviti Jeruzalem in tempelj (Iz 44,24.28; 45,1-5). Presenetljivo je, da Bog Kira, pogana, imenuje za »svojega maziljenca« – edini tak primer v celotnem Svetem pismu. Poleg tega Jeremija napove, da bodo Babilon uničili kralji Medije (Jer 51,11), kar se prav tako uresniči skozi zapleten tok zgodovine, v katerem Bog nevidno vodi dogodke.