Sveti Ignacij Lojolski – spreobrnjenje vojaka v Kristusovega vojščaka
Goduje: 31. julij
Zavetnik: jezuitov, duhovnih vaj, hiš za duhovne vaje, katoliških vojakov, otrok, nosečnic; proti kugi, pred slabo vestjo.
Upodobitve: v črnem jezuitskem oblačilu ali v mašnem plašču, pogosto nosi znak IHS; tudi s križem, gorečim srcem, tremi žeblji, zmajem, baklo, knjigo.
31. julija Katoliška cerkev obhaja god svetega Ignacija Lojolskega, ustanovitelja Družbe Jezusove (jezuitov), mojstra duhovnega razločevanja in človeka, ki je lastno ranjenost preoblikoval v pot svetosti. Njegovo življenje je izjemen zgled, kako Bog lahko uporabi tudi zlomljene človeške sanje, da v nas prebudi globlje poslanstvo.
Od iskanja časti do Kristusa
Ignacij se je rodil leta 1491 v plemiški baskovski družini v Španiji. Bil je dvorjan, vitez in vojak, ki je sanjal o viteških zmagah, slavi in dvorni karieri. Toda leta 1521 je bil hudo ranjen v bitki pri Pamploni, kar je spremenilo potek njegovega življenja. Med dolgotrajnim okrevanjem mu je v roke prišla edina razpoložljiva literatura – življenje svetnikov in življenje Jezusa Kristusa. Ob branju je začel doživljati nekaj novega: notranji mir, veselje, ki je trajalo. V njem se je začel globok notranji proces: Bog ga je vodil iz sanj o posvetni slavi v željo po tem, da služi Kristusu. To spreobrnjenje ni bilo naivno – bilo je globoko, polno bojev, odpovedi in molitve. A Ignacij je vztrajal. V svojem srcu je zaslišal Božji klic: »Vse v večjo Božjo slavo.«
Duhovne vaje – šola razločevanja
Največji duhovni zaklad, ki ga je Ignacij zapustil Cerkvi, so Duhovne vaje – zbirka premišljevanj, molitev in vaj za osebno srečanje z Bogom. Ta edinstvena metoda človeku pomaga, da v tišini in premišljevanju prepozna Božjo voljo, očisti notranje navezanosti in se nauči živeti iz odnosa z Gospodom.
Duhovne vaje niso rezervirane le za redovnike ali duhovnike – njihova modrost in globina segata v življenje slehernega kristjana. Mnogi jih opravljajo tudi kot duhovne obnove v vsakdanjem življenju, kjer se v vsakodnevnem ritmu učijo poslušati Boga in delovati v Njegovi ljubezni.
Družba Jezusova – vera, znanje in poslanstvo
Leta 1534 je Ignacij z majhno skupino študentov, med njimi sv. Frančiškom Ksaverijem, v Parizu izrekel zaobljube uboštva, čistosti in misijonske gorečnosti. Iz te skupine se je razvila Družba Jezusova – red, ki danes deluje po vsem svetu na področjih vzgoje, misijonov, znanosti in duhovnosti. Ignacijevi duhovni sinovi – jezuiti – so ustanovili številne šole in univerze, vodili misijone, oblikovali generacije kristjanov in postali pomemben dejavnik prenove Cerkve v času reformacije.
Ignacijeva dediščina danes
V sodobnem svetu, v katerem nas pogosto raztresajo informacije, hitenje in negotovost, Ignacij ponuja duhovno orodje za razločevanje: kako prepoznati, kaj v življenju prihaja od Boga, kaj pa nas vodi stran od Njega. Njegovo geslo »Ad maiorem Dei gloriam« – Vse v večjo Božjo slavo nas vabi, da celotno življenje – delo, študij, odnose, odločitve – usmerimo k Bogu.
Ignacijeva pot svetosti ni bila lahka, a je bila pristna. Vabi nas, da tudi mi damo Bogu vse: svojo voljo, ambicije, talente in šibkosti – in mu dopustimo, da nas oblikuje po svoji podobi.