Postni čas

Obdobje priprave na največji krščanski praznik, ki se začne na pepelnično sredo in traja do Velike noči, imenujemo postni čas. Simbolno traja 40 dni, saj se je toliko časa po pričevanju evangelistov, v puščavi postil tudi Kristus.

Postni čas se začne na pepelnično sredo, ko se po cerkvah opravlja obred pepeljenja in celoten dan velja strogi post, ko ne uživamo mesa in se le enkrat na dan lahko do sitega najemo. V času posta se mesnim jedem odpovemo vsak petek.

Obdobje posta velja za spokorni čas. Kristjani v tem času preko molitve, bogoslužja in v zasebnem življenju, premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in darovanja na križu. Da bi okrepili povezanost z Bogom se poskušamo za čas posta odpovedati določeni razvadi ali dobrini. Nagovorjeni smo tudi k dnevni molitvi in pristopanja k zakramentu svete spovedi. Svoj odnos z Bogom in drugimi pa krepimo tudi z dnevnimi dobrimi deli. Postni čas sklene velikonočno tridnevje.

Post je molitev s telesom in dušo. Post kaže, da mora naša pobožnost postati telesna, da mora prevzeti meso, tako kot je Božja beseda v Jezusu Kristusu sprejela meso. Molitev postane meso, zagrabi tudi naše telo, ko se izrazi v postu. Tedaj naš odnos do Boga ni več samo v glavi, tedaj Bogu ne govorimo več le pobožnih besed, ampak izpovedujemo s svojim telesom, da hrepenimo po njem, da smo brez njega prazni, da smo odvisni od njegove milosti, da živimo od njegove ljubezni in da naše lakote končno ne morejo nasititi zemeljske jedi, ampak le Bog sam, vsaka beseda, ki pride iz Božjih ust (Mt 4,4).

– Anselm Grün, Post, str. 88 (Ognjišče, 2009)