Praznik Gospodovega vnebohoda

Praznik Gospodovega vnebohoda je eden izmed najpomembnejših dogodkov v cerkvenem letu. Obhajamo ga štirideseti dan po veliki noči in se z njim spominjamo Kristusovega povzdignjenja v nebesa. Letos ga praznujemo v četrtek, 29. maja. Ta dogodek je ključen za razumevanje celotnega odrešenjskega načrta. Predstavlja sklepno dejanje Jezusovega zemeljskega poslanstva in začetek njegovega kraljevanja ob Očetovi desnici. Vnebohod nam razkriva Jezusovo popolno zaupanje v Očetov načrt, ki vključuje tudi nas – njegovo Cerkev.

Pomen praznika

Gospodov vnebohod poudarja Kristusovo poveličanje in dokončno zmagoslavje nad grehom in smrtjo. Z vnebohodom Jezus ne zapušča svojih učencev. Obljublja jim Svetega Duha, ki bo vodil Cerkev in bo z njimi vse dni do konca sveta. Ta praznik nas spominja, da je naš cilj večnost pri Bogu in da je Kristus kot naša glava že stopil v nebesa ter nas pripravlja, da bomo nekoč tudi sami prišli k njemu. Prav tako nam praznik kaže, da naše življenje na zemlji ni zgolj materialno, temveč smo poklicani k večnemu občestvu z Bogom.

Svetopisemska osnova

Dogodek Gospodovega vnebohoda je opisan v Apostolskih delih (Apd 1,6-11) in evangeliju po Luku (Lk 24,50-53). Jezus se na Oljski gori poslovi od svojih učencev, jih blagoslovi in nato pred njihovimi očmi dvigne v nebesa. Ob tem jim angeli sporočijo, da se bo Jezus nekoč vrnil na enak način, kot je zdaj odšel. To je tudi pomembno znamenje upanja za vse kristjane – pričakujemo Jezusov drugi prihod.

Liturgično obhajanje praznika

V cerkvenem letu se Gospodov vnebohod obhaja z bogoslužjem in molitvami, ponekod tudi s procesijami. Verniki smo povabljeni, da ta dan premišljujemo o Kristusovem kraljevanju v nebesih in o njegovem poslanstvu, ki se nadaljuje prek Cerkve. V nekaterih državah se ta praznik obhaja tudi s posebnimi šegami in običaji, kot so blagoslovi polj, procesije in prošnje za blaginjo.

Gospodov vnebohod nas opominja, da naše življenje na zemlji ni končni cilj, temveč pot proti nebesom. Kristus, ki je šel pred nami, nas vabi, da dvignemo svoje srce in misli k Bogu ter se zanašamo na njegovo obljubo večnega življenja. Praznik je tudi povabilo, da se poglobimo v molitev in premišljevanje o Kristusovem poveličanju ter o našem poklicu, da postanemo njegovi pričevalci. Naj nas ta praznik navdihne, da bomo živeli kot ljudje upanja in luči ter svoje misli vedno znova usmerjali k nebeškim rečem. To vključuje dejavno ljubezen do bližnjega, prizadevanje za pravičnost in zvestobo Božji volji.