Praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi

Praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi, uporablja se tudi ljudsko ime Telovo, je eden najgloblje zakoreninjenih praznikov v Katoliški cerkvi. Na ta dan obhajamo živo in resnično Jezusovo navzočnost v zakramentu evharistije – sv. Rešnjega Telesa in Krvi. Ta zakrament je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih ter vir in višek vsega cerkvenega delovanja.

Praznik nima stalnega datuma, saj je povezan z velikonočnim ciklom. Obhajamo ga v četrtek drugega tedna po binkoštih, običajno s slovesnim bogoslužjem, ki mu ponekod sledijo procesije, v katerih verniki javno izpovedujejo vero v Kristusovo navzočnost pod podobama kruha in vina. Za praznik je značilno tudi postavljanje začasnih oltarjev ali kapelic, mimo katerih poteka sprevod z monštranco – navadno umetniško izdelana priprava, v kateri je v zastekljeni odprtini vidno nameščena posvečena hostija. Praznik je zapovedan, kar pomeni, da smo se katoličani obvezani udeležiti svete maše.

Evharistija – srce vere

Izraz evharistija izhaja iz grškega eucharistein, kar pomeni »zahvaljevati se«. To ni le zakrament, torej vidno znamenje nevidne božje milosti, temveč navzočnost samega Kristusa, učlovečene Božje Besede. Po nauku tridentinskega koncila je evharistija zakrament Božje ljubezni do ljudi, obenem pa zakrament edinosti Cerkve, saj z njo izražamo in uresničujemo edinost Božjega ljudstva.

Drugi vatikanski koncil evharistijo opiše kot »spomin Jezusove smrti in vstajenja, zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša se napolni z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave« (B 47).

Pri vsaki sveti maši se spominjamo postavitve tega zakramenta, zlasti pri posvetilnih besedah duhovnika, ko kruh in vino postaneta Jezusovo telo in krti. Ta skrivnost, ki se imenuje transsubstanciacija oziroma spremenjenje, je temelj naše vere. Posvečene hostije se hranijo v ciborijih, ena pa je pogosto izpostavljena v monštranci za adoracijo – zlasti ob tem prazniku in ostalih velikih praznikih Cerkve.

Evharistija in naše življenje

Evharistija ni le zakrament, ki ga prejmemo – je način življenja. Papež Frančišek je pogosto poudarjal, da je evharistija »hrana za pot«, ki nas spremlja v vsakdanjih izzivih. To je zakrament, v katerem nas Bog ne le blagoslavlja, temveč se nam v polnosti podari. V tem duhu Telovo ni le opomin na Božjo bližino, temveč povabilo, da Kristusa nosimo s seboj – v srcih in dejanjih ljubezni.

Evharistija je tudi zakrament uvajanja v krščansko življenje, skupaj s krstom in birmo. Otroci v Cerkvi na Slovenskem običajno k prvemu svetemu obhajilu pristopijo ob koncu tretjega razreda, potem ko so vključeni v župnijsko katehezo. Evharistija je vrhunec uvajanja v vero – trenutek, ko se otrok v polnosti vključi v občestvo vernikov.

Naj nas praznik sv. Rešnjega Telesa in Krvi znova spomni, da Kristus ni le v nebesih, temveč tu, med nami – v vsakem tabernaklju, vsaki maši in vsakem srcu, ki ga sprejme. Naj naša udeležba pri evharistiji ne bo le izpolnitev dolžnosti, temveč odgovor ljubezni na Ljubezen.

Molim te ponižno, skriti Bog nebes,

ki v podobi kruha tajno bivaš res.

Glej, srce ti svoje čisto izročim,

saj pri misli nate v te se ves vtopim.

(sv. Avguštin)