Šmarnice
Mesec maj je v katoliški Cerkvi na poseben način posvečen češčenju Blažene Device Marije. V tem času se verniki zbirajo k vsakodnevni molitvi, premišljevanju in prepevanju v čast Božji Materi. V Sloveniji je najznačilnejša oblika te pobožnosti prav šmarnična pobožnost ali šmarnice, ki že več kot stoletje pomembno zaznamuje versko življenje posameznikov, družin in župnij.
Zgodovinski razvoj šmarnic
Majska pobožnost v čast Mariji se je oblikovala že v 17. stoletju v Italiji, kjer so posamezne skupnosti začele v tem mesecu posvečati molitvi, pesmim in darovanju žrtev Mariji v čast. Leta 1815 je papež Pij VII. uradno potrdil maj kot Marijin mesec. Priporočil ga je vsem vernikom kot čas posebne molitve in češčenja Device Marije.
V slovenski prostor so šmarnice prišle sredi 19. stoletja, prvi zapisi o rednem opravljanju šmarnične pobožnosti segajo v leto 1851. Poseben razmah so doživele konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko so v številnih župnijah začeli izdajati šmarnične knjižice – zbirke zgodb, premišljevanj in nagovorov, namenjenim vsakodnevnemu branju. S tem je šmarnična pobožnost postala dostopna širšemu krogu ljudi.
Pomen imena šmarnice
Poimenovanje šmarnice izhaja iz imena majhne bele cvetlice, ki v maju bujno zasveti. Ta cvetlica simbolizira Marijino čistost, nedolžnost in milino. V prenesenem pomenu pa šmarnice kot pobožnost izražajo duhovno lepoto, ki jo verniki želijo podariti Mariji skozi molitev in premišljevanje.
Vsebina šmarničnih premišljevanj
Šmarnične knjižice vsako leto obravnavajo določeno temo. V ospredju so Marijine vrline, življenje svetnikov, svetopisemske osebe, zgodovina Cerkve ali zgledi preprostih vernikov. Za otroke so pripravljene posebej prilagojene zgodbe, pogosto napisane v obliki pripovedi, ki otroke skozi zanimive situacije poučujejo o krščanskih vrednotah, pogumu, molitvi, resnicoljubnosti in zaupanju v Boga.
Posebej močno sporočilo šmarnic je tudi klic k spreobrnjenju, osebni rasti in poglobitvi vere. Mnogi verniki pričajo, da so ravno skozi šmarnice ponovno odkrili pomen molitve, vrednost tihega premišljevanja in moč skupnostne vere.
Tudi letos so nam na voljo tako šmarnice za otroke kot za odrasle:
Večerni pogovori z Marijo
Vsak večer po šmarnicah Marija ob robu gozda pričaka svoje mlade prijatelje, iz katerih kar dežujejo modra vprašanja, ki jih še odrasli nemalokrat le stežka razumemo: Zakaj je Jezus odrasle možakarje imenoval otroci? Kako je Peter lahko postal Jezusov naslednik, ko pa se je silil v ospredje, bil je nasilen in je Jezusa celo zatajil? Kako lahko Marija trdi, da jemo meso njenega sina? Kdo so bili mučenci? Zakaj je sveta maša cela drama – kot zadnja večerja, Jezusovo trpljenje in vstajenje skupaj?
Žlahtne karizme za nove čase
Šmarnično branje za odrasle se tokrat na Marijo obrača ob štiristoletnici ustanovitve Misijonske družbe – lazaristov. Izžarevanje pozitivnih lastnosti, Božje darilo, milost in podarjena dobrota, ki jo delimo naprej – vse to je pomen karizme. Sveti Vincencij Pavelski je v tem duhu iskal rešitve za številne družbene probleme in izzive svojega časa. Čeprav se je družba v stoletjih spremenila, ljudje ostajamo enaki in naše stiske podobne. O tem v luči Marijinega življenja in zgleda razmišljamo s svetim Vincencijem in karizmami vincencijanske družine.
Romarji upanja
Družina s štirimi otroki se v svetem letu odpravi na romanje v Rim na pobudo mame, ki je pred 25 leti prav tam molila za moža in družino ter se zaobljubila, da se bo ob jubileju vrnila v zahvalo. Za romanje izberejo maj, Marijin mesec, in ga posvetijo njej v zahvalo in varstvo. Potujejo z avtodomom, pri čemer spoznamo njihove otroke: Hano, ki se pripravlja na birmo, Emanuela ter dvojčka Frana in Karlo, ki bosta prejela prvo sveto obhajilo.
Šmarnice kot družinska pobožnost
V preteklosti so bile šmarnice tudi pomemben del družinske molitve. V mnogih slovenskih domovih so se otroci zvečer zbrali ob svetem kotičku, kjer so skupaj z odraslimi molili, brali šmarnično zgodbo in peli pesmi. Ta oblika pobožnosti je danes morda redkejša, a jo je vredno ponovno obuditi, zlasti kot del vzgoje otrok v veri. Starši lahko skupaj z otroki pripravijo domač šmarnični kotiček z Marijino podobo, šmarnično knjižico, svečo in cvetjem. Vsakodnevna skupna molitev lahko postane dragocen trenutek povezanosti, miru in duhovnega bogatenja.
Šmarnice so duhovni biser slovenskega katoliškega izročila. So čas milosti, notranjega miru in povezovanja z Marijo, Jezusom in drug z drugim. V hitrem vsakdanu nam ponujajo priložnost, da se ustavimo, prisluhnemo Božji besedi in v tišini srca odkrijemo globlji smisel našega življenja.
Vabljeni, da se tudi letos zvesto udeležujete šmarnic – v cerkvi, pri domačem znamenju ali v krogu družine. K sodelovanju povabite otroke, prijatelje in sosede in naj maj postane mesec molitve, vere in Marijine bližine, ki nas vodi k Bogu ter nas uči živeti v ljubezni.