Velika noč
Velika noč, ki jo letos obhajamo 20. aprila, je osrednji in najpomembnejši praznik krščanstva, saj obeležuje Kristusovo vstajenje od mrtvih. Ta dogodek ni le zgodovinski spomin, temveč predstavlja temelj naše vere, saj nam vstali Gospod prinaša odrešenje in novo življenje. Apostol Pavel v Prvem pismu Korinčanom pravi: »Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera« (1 Kor 15,14). Velika noč nam tako sporoča, da je ljubezen močnejša od smrti in da smo po Kristusu poklicani v večno življenje.
Velikonočno skrivnost sestavljajo Kristusovo trpljenje, smrt in vstajenje, ki jih Cerkev obhaja v svetem velikonočnem tridnevju. To ni zgolj zgodovinski dogodek, ampak trajna resničnost, v kateri je vsako leto povabljen sodelovati vsak vernik. Vstali Kristus nas kliče k novemu življenju, prenovi srca in oznanjevanju evangelija.
Priprava na veliko noč – postni čas
Da bi se kristjani lahko čim bolj poglobili v velikonočno skrivnost, je potrebna priprava. Cerkev za to določa štiridesetdnevni postni čas, ki se začne na pepelnično sredo in traja do velike sobote. Postni čas je obdobje premišljevanja, molitve, odpovedi in spreobrnjenja. V tem času se verniki spominjamo Jezusovega štiridesetdnevnega posta v puščavi ter so poklicani k notranji prenovi.
Tri temeljna področja spokornega časa so molitev, post in dobra dela. Molitev pomaga, da se človek globlje poveže z Bogom, post krepi duhovno disciplino in spominja na Kristusovo daritev, dobra dela pa izražajo ljubezen do bližnjega. V tem času je posebej priljubljena tudi molitev križevega pota, saj verniki ob premišljevanju Jezusovega trpljenja poglabljamo svojo vero.
Sveto tridnevje
Velikonočno praznovanje se začne z velikonočnim tridnevjem, ki zajema veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto, svoj vrh pa doseže v velikonočni nedelji.
Veliki četrtek
Veliki četrtek je dan postavitve evharistije in duhovništva. Jezus je pri zadnji večerji v znamenje ljubezni učencem umil noge ter zapovedal: »To delajte v moj spomin« (Lk 22,19). Dopoldne škofje darujejo krizmeno mašo, kjer blagoslovijo sveta olja, duhovniki pa obnovijo svoje obljube. Zvečer se spominjamo zadnje večerje, pri kateri je Jezus postavil zakramenta svete evharistije in mašniškega posvečenja. Po zaključku maše duuhovnik Najsvetejše prenese na posebno mesto – v »ječo«, v spomin na Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.
Veliki petek
Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je dan strogega posta in edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. Ob 15. uri, ob uri Jezusove smrti, pri bogoslužju molimo križev pot. Med obredi velikega petka beremo poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija, častimo križ kot izraz hvaležnosti in spoštovanja ter v slovesnih prošnjah molimo za mnoge potrebe. Ob koncu obredov sledi obhajilni obred – duhovnik prinese posvečene hostije iz »ječe«, kamor so bile shranjene na veliki četrtek, z njimi obhaja sebe in vernike, nato pa jih prenese v Božji grob.
Velika sobota
Velika sobota je dan tišine in pričakovanja. Kristus leži v grobu, toda upanje ni ugasnilo. Ta dan verniki obiskujemo Božji grob, molimo in premišljujemo o Jezusovi daritvi. Zjutraj se blagoslovi velikonočni ogenj in voda, kar potem verniki raznosijo po domovih. Preko celega dneva poteka tudi blagoslov velikonočnih jedil.
Zvečer se velikonočno praznovanje prične z velikonočno vigilijo, ki nas skozi slovesno bogoslužje vpelje v skrivnost Kristusovega vstajenja. Osrednjo vlogo pri tem imata hvalnica velikonočni sveči (ta simbolizira vstalega Kristusa) ter krstno bogoslužje oziroma obnova krstnih obljub. Med mašo prebiramo različne svetopisemske odlomke, ki nas opominjajo na odrešenjsko zgodovino. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podelijo zakramente uvajanja v krščansko življenje: krst, obhajilo in birmo.
Velikonočna nedelja
Velikonočna nedelja je dan slavja Kristusove zmage nad smrtjo. Pri jutranji vstajenjski procesiji zmagoslavno odmeva pesem »Aleluja«, s katero oznanjamo, da je Gospod vstal. Velika noč je praznik upanja, novega življenja in vere v večno življenje. To je trenutek, ko se kristjani še posebej spominjamo obljube večnega življenja in Kristusove zmage nad grehom.
Praznovanje velike noči v Sloveniji
V Sloveniji ima velika noč bogato versko in kulturno tradicijo. Verniki se množično udeležujemo obredov svetega tridnjeva, še posebej velikonočne vigilije in vstajenjske procesije. Procesije, ki potekajo v zgodnjih jutranjih urah, so eden najlepših izrazov ljudske pobožnosti, saj oznajajo Kristusovo zmago nad temo in smrtjo.
Zelo značilno je tudi blagoslavljanje velikonočnih jedil na veliko soboto. Velikonočna košara običajno vsebuje pirhe (ki simbolizirajo kaplje Kristusove krvi, istočasno pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje), šunko (simbolizira Kristusovo telo), hren (ki predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ) ter potico in kruh (ki simbolizirata trnovo krono). Veliko slovenskih družin ohranja tradicijo, da se velikonočni zajtrk začne s skupno molitvijo.
Velika noč je tudi čas družinskega veselja in praznovanja. Po postnem času se družine zberejo ob bogato obloženi mizi, kjer skupaj uživajo velikonočne dobrote in se veselijo Kristusove zmage nad grehom in smrtjo. Praznovanje spremlja tudi več različnih običajev in različne igre s pirhi, v katerih si tekmovalci prizadevajo na različne načine poraziti nasprotnike in pridobiti čim več pirhov.
Vseeno pa praznovanje velike noči ni le zunanja tradicija, temveč priložnost za duhovno prenovo. Kristus nas vabi, da tudi mi vstanemo – iz greha, žalosti in obupa – ter zaživimo novo življenje v Njegovi ljubezni. Velika noč je torej klic k novemu začetku, k upanju in veri v Božje usmiljenje.