Veliki teden

Veliki teden, s katerim zaključujemo postni čas, je čas ko se spominjamo Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Začne s cvetno (oljčno) nedeljo, ko v cerkev k maši prinesemo zelenje v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem (Mt 21,1-11). Proti koncu tedna pa se prične velikonočno tridnevje.

Veliki četrtek

Na ta dan se spominjamo Jezusove zadnje večerje s svojimi učenci in s tem prve evharistije ter mašniške službe. Pri večerni maši se na večerjo spominjamo z evangelijem, v spomin na Jezusovo umivanje nog apostolom, pa je lahko tudi ta obred vključen v sveto mašo.

Veliki petek

Z obredi velikega petka se spominjamo Pilatove obsodbe Jezusa, njegovega trpenja in smrti na križu. Na dan se ne obhaja evharistije, ampak le besedno bogoslužje. Pogosto je vključeno branje o Jezusovih zadnjih trenutkih pred smrtjo ter čaščenje križa. Iz spoštovanja do Jezusovega trpljenja in smrti, je petek tudi čas tihe refleksije, molitve in pokore. Zapovedan je tudi strogi post.

Velika sobota

Na veliko soboto častimo Jezusa v božjem grobu. To je dan molka žalosti, a hkrati predstavlja tudi upanje in pričakovanje njegovega vstajenja. Na ta dan se v cerkvi prejme blagoslov velikonočnih jedi.

V soboto zvečer obhajamo velikonočno vigilijo, ki spada že k nedelji Jezusovega vstajenja. S prižigom velikonočne sveče z blagoslovljenim ognjem se spominjamo na zmagoslavje luči oziroma na vstalega Kristusa kot Luči sveta, ki je premagal temo smrti. Po dolgem času zadonijo cerkveni zvonovi in se zapoje Alelujo. Ponovno se obhaja sveto mašo.

V nedeljo praznujemo največji krščanski praznik tj. velika noč, ko se pri jutranji vstajenjski procesiji in svečani maši, spominjamo na Jezusovo vstajenje.