Sveti Jožef
Goduje: 19. marca
Zavetnik: Rimokatoliške cerkve, družine, očetov, nerojenih otrok, beguncev, izseljencev, delavcev, obrtnikov, v družinskih zadevah, v gospodarskih stiskah, priprošnjik za srečno zadnjo uro
Upodobitve: z otrokom Jezusom v naročju ali ob njem, s šopkom lilij, kot tesar z orodjem, kot mož v zrelih letih z brado
19. marca, obhajamo praznik svetega Jožefa, moža Device Marije in varuha našega Gospoda Jezusa Kristusa. V katoliški Cerkvi ima ta dan velik pomen, saj sveti Jožef ni le glavni zavetnik Cerkve, temveč tudi vzor očetovstva, delavnosti, ponižnosti in zvestobe Bogu.
Tišina, ki govori
V celotnem Svetem pismu ne najdemo niti ene besede, ki bi jo izrekel sveti Jožef. Pa vendar njegova tišina ni prazna, temveč je bogata z vero, premišljevanjem in poslušnostjo. Njegovo življenje je bilo dejavno izročanje Božji volji, sprejemanje skrivnosti in zvesto izpolnjevanje nalog, ki so mu bile zaupane – tudi takrat, ko ni popolnoma razumel njihovega pomena. Njegova drža je odgovor vsakemu izmed nas: Bog deluje tudi v skritosti, v vsakodnevni preprostosti in v pokorščini, ki temelji na zaupanju.
Mož vere in varuh družine
Jožef je v Svetem pismu predstavljen kot “pravičen mož” (Mt 1,19). To pomeni, da je živel v skladu z Božjo voljo in bil odprt za Njegove načrte, tudi ko ti niso bili razumljivi. Ko je izvedel za Marijino nosečnost, ni ukrepal iz jeze ali nevednosti, ampak z ljubeznijo in spoštovanjem. Ko mu je angel v sanjah razodel Božji načrt, je brez odlašanja sprejel Marijo in pozneje zaščitil svojo družino pred nevarnostjo Herodovega besa. Jožef je vzor očetovstva: ne tistega, ki temelji na oblasti, ampak na služenju. Ni bil biološki oče Jezusu, a je postal pravi oče po srcu – z ljubeznijo, odgovornostjo in predanostjo.
Z njegovim praznikom se začenja tudi Teden družine, ki traja vse do 25. marca. Letos to poteka pod geslom »Pričevalci upanja«.
Kip svetega Jožefa z Jezusom
Sveti Jožef in vsakdanja svetost
Mnogi kristjani si včasih predstavljamo svetništvo kot nekaj izrednega, dosegljivega le redkim, a življenje svetega Jožefa nam razodeva drugačno svetost – tisto, ki se rodi v vsakdanjem delu, v skrbi za druge, v tihih darovanjih, v zvestobi drobnim dolžnostim. Sveti Jožef je živel običajno življenje: delal je kot tesar, skrbel za svoj dom, vzgajal otroka, molil in zaupal. V tem navidezno preprostem življenju pa je bilo vse prežeto z Božjo navzočnostjo. Tudi mi smo poklicani, da živimo takšno svetost – ne popolnost, ampak pristno zvestobo Bogu v vsaki situaciji. Sveti Jožef nas uči, da ni treba biti v središču pozornosti, da bi bili blizu Bogu – pogosto je ravno nasprotno.
Sveti Jožef – varuh Cerkve danes
Leta 1870 je papež Pij IX. svetega Jožefa razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve. Ta naslov ni le simboličen – Jožef je varuh Kristusovega telesa, najprej dobesedno kot Jezusov rejniški oče, danes pa duhovno kot varuh Cerkve, ki je Kristusovo mistično telo. Njegova zaščita se ni prenehala z njegovim zemeljskim življenjem – še danes nas spremlja in varuje ter prosi za nas.
Tudi papež Frančišek pogosto spodbuja k pobožnosti svetemu Jožefu. V svojem pismu Patris Corde (“Z očetovim srcem”) je zapisal: »Sveti Jožef nas uči, da imamo moč tudi takrat, ko se zdi, da je vse zlomljeno. V njem najdemo človeka tihe moči, zanesljivega pomočnika, očeta, ki zna biti prisoten brez vsiljevanja.«
Oltar svetega Jožefa
Naj današnji praznik okrepi naše zaupanje v Božje delovanje tudi takrat, ko ga ne razumemo takoj. Naj nas sveti Jožef navdihuje, da bomo tudi mi možje in žene vere, delavnosti, zvestobe in zaupanja.
Molitev papeža Frančiška k sv. Jožefu
Pozdravljen, Odrešenikov varuh
in ženin Device Marije.
Tebi je Bog zaupal svojega Sina;
vate je Marija položila svoje zaupanje;
s teboj je Kristus postal človek.
Blaženi Jožef,
tudi nam bodi kot oče,
vodi nas na poti življenja.
Izprosi nam milost,
usmiljenje in pogum
ter brani nas vsakega zla.
Amen.