Sveti Nikolaj – Miklavž

Goduje: 6. decembra

Zavetnik: ljubljanske stolnice, ministrantov, devic, romarjev in popotnikov, advokatov, sodnikov, notarjev, trgovcev, lekarnarjev, gostilničarjev, trgovcev z vinom, žitom in semeni; mesarjev, pivovarjev, kmetov, žganjarjev, kamnosekov, sodarjev, svečarjev, gasilcev; za srečno poroko, proti vodnim nevarnostim in stiski na morju, proti tatovom

Upodobitve: kot škof s tremi zlatimi kroglami na knjigi, s tremi zlatimi jabolki, s tremi kruhki, tremi mošnjički, tremi zlatimi palicami ali s sidrom

Sv. Nikolaj, ki ga v Sloveniji običajno poznamo kot Miklavža, je ena izmed najbolj priljubljenih in spoštovanih svetniških osebnosti v zgodovini. Praznuje se 6. decembra, dan, ko naj bi sveti Miklavž umrl. Njegovo življenje in legende o njegovih čudežih so ustvarile številne tradicije, ki jih še danes obeležujemo, predvsem tiste, povezane z obdarovanjem otrok.

Zgodovinsko življenje sv. Miklavža

Sveti Nikolaj se je rodil okoli leta 270 v Patari, v današnji Turčiji. Njegova starša naj dolgo časa ne bi mogla imeti otrok, potem pa sta končno dočakala sina. Mnogi viri pravijo, da je bil Miklavž izredno bogat, saj je izhajal iz premožne družine. Kmalu po smrti svojih staršev je svoj premoženjski delež razdelil ubogim in revežem, kar mu je prineslo sloves nesebičnega dobrotnika. Kot škof v Miri, pomembnem mestu na obali Male Azije, je bil znan po svoji pravičnosti in skrbi za uboge.

Sveti Nikolaj je sodeloval tudi na pomembnem I. nicejskem koncilu leta 325, kjer so se postavila temeljna vprašanja krščanske vere, predvsem glede narave Jezusa Kristusa. Zgodba pravi, da naj bi bil Miklavž zelo goreč zagovornik prave vere, zaradi česar je prišlo do nesoglasij z nekaterimi drugimi škofi, med njimi tudi z Arijem, ki je zanikal božanskost Kristusa. Zgodba pravi, da naj bi v ogorčenju Ariju dal klofuto, zaradi česar naj bi ga dali v ječo. Ob koncu koncila naj bi se navzočim prikazala Devica Marija in dosegla, da so sv. Nikolaja izpustili in mu vrnili škofovsko službo.

Obeleževanje Miklavževega praznika

Sv. Nikolaj je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov vzhodne Cerkve. Njegov spomin so v carski Rusiji obeleževali z dvema praznikoma: 6. decembra, ko je spomin njegove smrti, in 9. maja, ko je spomin prenosa njegovih posmrtnih ostankov. Leta 1086 so namreč pomorščaki iz italijanskega mesta Bari v Miri ukradli njegove relikvije in jih prenesli v Bari, kjer so shranjene še danes.

V Sloveniji Miklavž tradicionalno obiskuje otroke 5. decembra zvečer, na predvečer svojega godu, 6. decembra. Takrat otroci pustijo čevlje ali škornje pred vrati ali okni, Miklavž pa jih napolni z darili. V preteklosti so bili to predvsem sadeži, oreščki in sladkarije, danes pa tudi igrače, knjige in oblačila. Miklavž pogosto prihaja v spremstvu dveh spremljevalcev – angelčka, ki prinaša darila, in parkeljna, ki simbolizira tisto bolj grobo stran, kjer je Miklavž tudi opozoril otroke na njihov slabše obnašanje. Ta tradicija je del slovenske kulturne dediščine, ki se še vedno ohranja v številnih slovenskih domovih.

Zanimivosti:

• Pripoved pravi, da se v Miri niso mogli zediniti, koga naj izvolijo na izpraznjeni škofovski sedež; zbrali so se h goreči molitvi in prosili Svetega Duha za razsvetljenje. Sklenili so, naj bo za škofa izbran tisti duhovnik, ki bo naslednji dan prvi stopil v cerkev. Nikolaja, ki o vsem tem ni nič vedel, je Bog pripeljal v cerkev in ga tako postavil za škofa.
• Nikolaj velja za zavetnika mornarjev in ribičev, kar morda izvira iz njegovega družinskega ozadja, saj naj bi se njegova družina ukvarjala s pomorstvom in ribištvom. Zaradi tega ni presenetljivo, da so cerkve, posvečene sv. Nikolaju, pogosto postavljene ob pomembnih pomorskih in rečnih plovnih poteh. Tudi ljubljanska stolnica je posvečena njemu v čast, saj je bila Ljubljanica včasih pomembna plovna reka.
• Zgodbe o Miklavževih čudežih so pogosto povezane z njegovo pomočjo revnim, bolehnim in tistim v stiski. Ena izmed najbolj znanih zgodb je tista, kjer je pomagal trem sestram, katerih starši niso imeli dovolj denarja za poročno doto. Miklavž je ponoči vrgel zlato skozi okno ter jih s tem rešil pred prostitucijo in življenjem v revščini.
• Druga povest pravi, da je rešil mornarje nevarnosti na morju s tem, ko se je podal na krov, umiril vihar in ladjo varno pripeljal v pristanišče.

Miklavževa zgodba je skozi stoletja ostala močno povezana z vrednotami kot so prijaznost, sočutje in pomoč tistim, ki so v stiski. Tradicija obdarovanja otrok je danes zelo popularna, vendar se v njej skrivajo globlje sporočila o skrbi za skupnost, pomoči brez pričakovanj in človeški solidarnosti.

Sv. Miklavž, kot zaščitnik otrok, pa ni samo svetnik, ki prinaša darila. Njegov lik in njegove zgodbe so spomin na to, da je treba biti do drugih prijazen in vljuden, ter da moramo včasih tudi sami pomagati tistim, ki to potrebujejo, še posebej v prazničnem času.